Jedro

Ker upnik vse do 21.2.2013 ni umaknil predloga za izvršbo, čeprav se je k temu zavezal z izjavo z dne 14.11.2012 in ker je dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi imel blokirana sredstva na transakcijskem računu ter vknjižene hipoteke na svojih nepremičninah, je ugovor po izteku roka bil potreben. Stroške, ki so nastali v zvezi z ugovorom po izteku roka, je upnik povzročil dolžniku neutemeljeno, saj bi se tem stroškom bilo mogoče izogniti, če bi upnik takoj ravnal v skladu z izjavo z dne 14.11.2012.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki III spremeni tako, da je upnik dolžan dolžniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti stroške ugovornega postopka v višini 166,44 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po poteku paricijskega roka do dneva plačila.

Upnik je dolžan dolžniku povrniti pritožbene stroške v višini 184,44 EUR v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo naslednji dan od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I ugodilo dolžnikovemu ugovoru po izteku roka in ustavilo izvršilni postopek, pod točko II odredilo izbris hipoteke in zaznambe izvršbe ter pod točko III izreka odločilo, da dolžnik nosi svoje stroške ugovora.

Zoper tretjo točko izreka uvodoma navedenega sklepa se pritožuje dolžnik po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi navaja, da se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do ključnega dejstva, da je dolžnik že 14. 11. 2012 poplačal dolg in da upnik, ki se je z izjavo z dne 14. 11. 2012 zavezal predlagati ustavitev vseh izvršilnih postopkov, tega ni naredil. O izjavi, ki vsebuje zavezo upnika, da bo predlagal ustavitev vseh izvršilnih postopkov, se sodišče prve stopnje ni izjavilo. V kolikor bi namreč upnik postopal skladno z izjavo, dolžniku ne bi bilo potrebno vlagati niti izjave, niti ugovora po izteku roka. Upnik več kot tri mesece ni obvestil sodišča o poplačilu dolga, zaradi česar je bil dolžnik zaradi varstva svojih koristi (pri nepremičnini je bila vknjižena hipoteka in zaznamba izvršbe) primoran obvestiti sodišče o poplačilu dolga z dne 8. 1. 2013. Vendar pa se še nadaljnji mesec stanje v izvršilni zadevi ni spremenilo, zaradi česar je dolžnik vložil še ugovor po izteku roka. Upnik je šele po vloženem ugovoru po izteku roka vložil izjavo, v kateri je navedel, da je dolg poplačan. Zato bi sodišče prve stopnje moralo ob smiselni uporabi 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ upniku naložiti v povračilo stroške ugovornega postopka. Upnik bi moral takoj umakniti izvršilni predlog in ker predloga ni umaknil takoj po plačilu izterjevanega zneska, je dolžan dolžniku povrniti izvršilne stroške. Razlogi sklepa pa so tudi v nasprotju sami s sabo, ko na eni strani sodišče ugodi ugovoru, na drugi strani pa zaključuje, da ugovor ni bil potreben, zaradi česar dolžnik ni upravičen do povrnitve stroškov. Če je bilo ugovoru ugodeno, logično izhaja, da je bil ugovor potreben in da je dolžnik upravičen do povrnitve stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo naslednje ugotovitve: (-) sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 3. 2011 dovolilo izvršbo zoper dolžnika, ki se je nadaljevala tudi z novim izvršilnim sredstvom in predmetom po sklepu z dne 18. 7. 2012 in sicer na nepremičnine v k.o. Z., (-) dolžnik je 8. 1. 2013 vložil predlog za ustavitev izvršilnega postopka v skladu z izjavo upnika z dne 14. 11. 2012, (-) ta predlog je sodišče prve stopnje poslalo v izjasnitev upniku, (-) dolžnik je nato vložil še ugovor po izteku roka, (-) po vložitvi ugovora po izteku roka je upnik po pooblaščencu vložil umik predloga za izvršbo in predlagal ustavitev izvršbe zaradi poplačila, (-) na poziv sodišča je dolžnik vztrajal pri podanem ugovoru z dne 5. 2. 2013, saj so mu s tem nastali priglašeni stroški. Na podlagi takšnih ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da je upnik z umikom izvršilnega predloga posredno priznal, da mu je dolžnik poravnal terjatev v celoti, zaradi česar je dolžnikovemu ugovoru po izteku roka ugodilo, izvršilni postopek zaradi poplačila ustavilo in posledično razveljavilo opravljena izvršilna dejanja. V zvezi s priglašenimi stroški ugovora pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da jih upnik dolžniku ni neutemeljeno povzročil, saj je upnik po plačilu umaknil predlog za izvršbo, zaradi česar sodišče prve stopnje meni, da je bila izvršba potrebna in s tem, ko upnik ni takoj predlagal ustavitve postopka dolžniku ni neutemeljeno povzročil nadaljnjih izvršilnih stroškov. Nadalje je sodišče prve stopnje zaključilo tudi, da je bil ugovor dolžnika po izteku roka nepotreben, prav tako pa dodatni stroški, ki jih je s tem priglasil. Takšni zaključki sodišča prve stopnje pa so ob sicer pravilnih ugotovitvah pravno odločilnih dejstev zmotni.

Dolžnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da upnik več kot tri mesece ni ravnal v skladu z izjavo z dne 14. 11. 2012 (list. št. 37), s katero se je zavezal, da bo umaknil predloge za izvršbo in predlagal ustavitev izvršilnih postopkov zaradi poplačila terjatve. O tej izjavi je dolžnik obvestil sodišče z vlogo z dne 8. 1. 2013 (list. št. 36), sodišče pa je to vlogo v odgovor upniku pošiljalo šele 1. 2. 2013 in je bila upniku po pooblaščencu vročena 6. 2. 2013, istega dne pa je dolžnik vložil ugovor po izteku roka (list. št. 41 – 42). Upnik je nato po pooblaščencu šele 21. 2. 2013 vložil predlog za ustavitev izvršilnega postopka. Glede na to, da je v predmetni izvršilni zadevi izvršba zoper dolžnika bila dovoljena na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in na dolžnikove nepremičnine, je v posledici tega imel dolžnik blokirana denarna sredstva na transakcijskem računu ter vpisano hipoteko in zaznambo izvršbe pri nepremičninah v zemljiški knjigi, je nedvomno v posledici upnikove neaktivnosti v smeri izpolnitve zaveze, po izjavi z dne 14. 11. 2011, dolžnik bil zaradi varstva svojih interesov in posledic izvršilnega postopka primoran vložiti ugovor po izteku roka. Nenazadnje upnik utemeljeno tudi izpostavlja, da sodišče v nasprotju z dejstvom, da je ugovor po izteku roka utemeljen, zaključuje, da ta ni bil potreben. Po mnenju pritožbenega sodišča je glede na pojasnjeno ugovor po izteku roka bil potreben zaradi upnikove neaktivnosti, pri tem pa je tudi šteti, da je te stroške upnik povzročil dolžniku neutemeljeno, saj bi se tem stroškom bilo mogoče izogniti, če bi upnik takoj ravnal v skladu z izjavo z dne 14. 11. 2012. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je dolžniku priznalo priglašene stroške ugovornega postopka v skupni višini 166,44 EUR in sicer 106,20 EUR za ugovor po izteku roka v skladu s tar. št. 3468 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), 20,00 EUR stroškov po tar. št. 6002 ZodvT. Skupno priznane stroške v višini 126,20 EUR je bilo potrebno povečati za 20 % v skladu s tar. št. 6007 ZOdvT, kar skupaj znaša 151,44 EUR ter prišteti sodno takso v višini 15,00 EUR od sicer priglašenih 40,00 EUR, saj je njeno plačilo izkazano na list. št. 67 spisa v povezavi s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse za ugovor po izteku roka na list. št. 62 spisa. Te stroške v skupni višini 166,44 EUR je pritožbeno sodišče priznalo in jih naložilo v plačilo upniku v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila. V presežku za še nadaljnjih 25,00 EUR sodne takse pa je zahtevek za povračilo stroškov bilo potrebno zavrniti, saj je izkazano plačilo sodne takse le v višini 15 EUR od priglašenih 40 EUR.

Ker je dolžnik s pritožbo uspel in so tako bili pritožbeni stroški potrebni, je pritožbeno sodišče v skladu s šestim odstavkom 38. člena ZIZ in 165. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžniku priznalo tudi naslednje stroške: nagrado za pritožbo v višini 106,20 EUR po tar. št. 3468 ZOdvT, materialne stroške v višini 20,00 EUR po tar. št. 6002 ZOdvT, kar skupaj povečano za 20 % DDV po tar. št. 6007 ZOdvT znaša 151,44 EUR, k temu znesku pa je potrebno prišteti še sodno takso v višini 33,00 EUR. Zahtevek za povračilo pritožbenih stroškov pa je bilo potrebno zavrniti za 67,00 EUR, saj je dolžnik v pritožbi zahteval povračilo sodne takse v višini 100,00 EUR, čeprav je ta znašala le 33,00 EUR in je njeno plačilo tudi izkazano na list. št. 68 spisa v zvezi s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse na list. št. 6 spisa. Tudi te stroške pritožbenega postopka v skupni višini 184,44 EUR je upnik dolžan povrniti dolžniku v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.