Up-715/02 - 11

5. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 23. marca 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 292/99 z dne 7. 3. 2002 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. U 59/98 z dne 19. 3. 1998 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper mnenje zdravniške komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote Koper, št. 3101-645/97 z dne 23. 12. 1997 se zavrže.

3.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VI Ips 3/2002 z dne 24. 10. 2002 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, pa zavrže.

4.Zahtevek ustavnega pritožnika za določitev odškodnine s strani Ustavnega sodišča se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je na upravno sodišče naslovil tožbo, s katero je izpodbijal mnenje zdravniške komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote Koper, št. 3101-645/97 z dne 23. 12. 1997, s katerim naj bi bile kršene njegove z Ustavo zagotovljene pravice. Upravno sodišče je s sklepom št. U 59/98 z dne 19. 3. 1998 odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Ob reševanju pritožbe je Vrhovno sodišče s sklepom št. I Up 292/99 z dne 7. 3. 2002 prvostopenjski sklep razveljavilo in tožbo zavrglo. S sklepom št. VI Ips 3/2002 z dne 24. 10. 2002 je Vrhovno sodišče zavrglo tudi pritožnikov predlog za obnovo postopka, končanega z omenjenim sklepom Vrhovnega sodišča.

2.Zoper sklep Vrhovnega št. I Up 292/99 z dne 7. 3. 2002 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. U 59/98 z dne 19. 3. 1998 in zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VI Ips 3/2002 z dne 24. 10. 2002 vlaga pritožnik ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi obširno utemeljuje zatrjevane kršitve človekovih pravic s sklepom Vrhovnega sodišča št. I Up 292/99 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. U 59/98, v zvezi z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča št. VI Ips 3/2002 pa navaja le, da je Vrhovno sodišče predlog za obnovo zavrglo iz procesnih razlogov, ne da bi ugotavljalo dejansko stanje.

Zatrjuje kršitev 14., 15., 22. in 23. člena Ustave. Od Ustavnega sodišča tudi zahteva, naj mu prisodi odškodnino zaradi kršitve ustavnih pravic.

Z vlogo z dne 20. 9. 2003 je pritožnik ustavno pritožbo dopolnil in razširil. Ustavno pritožbo vlaga tudi zoper mnenje zdravniške komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote Koper, št. 3101-645/97 z dne 23. 12. 1997, ki ga je sicer izpodbijal v postopkih, končanih z omenjenimi sklepi. Z izpodbijanim mnenjem zdravniške komisije naj bi mu bile kršene pravice iz 25., 35. in 51. člena Ustave.

B. - I.

4.Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Po podatkih, ki jih je Ustavnemu sodišču posredovalo Upravno sodišče, Oddelek v Novi Gorici, je bil pritožniku izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 292/99 vročen dne 10. 5. 2002. Ustavna pritožba zoper ta sklep v zvezi z izpodbijanim prvostopenjskim sklepom, vložena dne 11. 12. 2002, je torej prepozna. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

B. - II.

5.Kot prepozno je Ustavno sodišče zavrglo tudi ustavno pritožbo zoper mnenje zdravniške komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote Koper, št. 3101-645/97 z dne 23. 12. 1997. Iz opravilne številke izpodbijanega sklepa Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, to je sklepa št. U 59/98 z dne 19. 3. 1999, namreč izhaja, da je tožbo zoper omenjeno mnenje pritožnik vložil v letu 1998. Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da mu je bilo izpodbijano mnenje zdravniške komisije vročeno najkasneje v tem koledarskem letu. To pa pomeni, da je ustavna pritožba, vložena 20. 9. 2003, očitno prepozna. Ker je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo že iz navedenega razloga, se ni ukvarjalo še z vprašanjem obstoja drugih procesnih predpostavk za njeno obravnavo. Zato se tudi ni opredelilo do navedbe pritožnika, da je bilo o neustavnosti izpodbijanega mnenja odločeno že z odločbo Ustavnega sodišča št. Up-53/96 z dne 28. 10. 1998 (Uradni list RS, št. 77/98 in OdlUS VII, 238), ki po vsebini predstavlja ugovor pravnomočne razsojene stvari.

B. - III.

6.Pritožnik je v ustavni pritožbi navedel, da izpodbija tudi sklep Vrhovnega sodišča št. V Ips 3/2002 z dne 24. 10. 2002, s katerim je bil zavržen njegov predlog za obnovo postopka. Na poziv, naj predloži izpodbijani sklep, je Ustavnemu sodišču predložil sklep št VI Ips 3/2002 z dne 24. 10. 2002 z omenjeno vsebino. Glede na to je Ustavno sodišče štelo, da pritožnik dejansko izpodbija ta sklep.

7.Pritožnik Vrhovnemu sodišču očita, da je predlog za obnovo postopka zavrglo iz procesnih razlogov, ne da bi ugotavljalo dejansko stanje. Zgolj s temi navedbami pritožnik ni utemeljil zatrjevanih kršitev Ustave. Pritožnikovo nezadovoljstvo z izpodbijanim sklepom namreč samo po sebi ne more pomeniti kršitev 14., 15., 22. in 23. člena Ustave.

8.Navedb pritožnika iz vloge z dne 20. 9. 2003, s katero je ustavno pritožbo dopolnil, Ustavno sodišče ni moglo upoštevati.

9.ZUstS v prvem odstavku 52. člena namreč določa, da se lahko ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Omenjeni rok je prekluzivne narave. To pa pomeni, da lahko Ustavno sodišče ob reševanju ustavne pritožbe upošteva le navedbe iz ustavne pritožbe in njenih morebitnih dopolnitev, ki so na Ustavno sodišče prispele v omenjenem zakonskem roku.

Ker torej z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Pri tem se mu ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno obravnavo.

10.Izjemo v tem pogledu predstavlja le zavrženje ustavne pritožbe v delu, kolikor pritožnik zatrjuje, da mu je bila tudi z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča št. VI Ips 3/2002 kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave). Ustavno sodišče namreč ugotavlja, da je s sprejemom tega sklepa morebitna kršitev te ustavne pravice prenehala. Ko je postopek pred sodiščem končan, namreč kršenja te pravice ni več in ga tudi v bodoče ni več mogoče preprečiti. Povračilo morebitne škode iz naslova domnevne kršitve pravice lahko pritožnik v takem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Pritožnik ni izkazal, da bi to možnost sodnega varstva izkoristil, kar pomeni, da procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev iz prvega odstavka 51. člena ZUstS za odločanje o tem delu ustavne pritožbe ni izpolnjena. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo.

11.Pritožnik tudi zahteva, naj mu Ustavno sodišče prisodi odškodnino zaradi kršitve z Ustavo zajamčenih človekovih pravic. Ustavno sodišče je ustavno pritožbo tudi v tem delu zavrglo, saj skladno z 21. členom ZUstS ni pristojno odločati o takšnih zahtevkih. Odškodninske zahtevke mora pritožnik najprej uveljavljati pred pristojnim sodiščem, šele po izčrpanju pravnih sredstev v tem postopku pa lahko ob pogojih ZUstS vloži tudi ustavno pritožbo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 21. člena in prve alineje prvega odstavka ter prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodniku Jožetu Tratniku, ki je bil v zadevi izločen. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan