Jedro

Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo terjatev tožeče stranke do tožene v znesku 239.172,00 SIT, to je v nižjem znesku kot pa je znesek terjatve tožene stranke, je ob pravilni uporabi materialnega prava tožbeni zahtevek ne glede na druge ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so lahko tudi sporne, že iz tega razloga treba zavrniti.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v točki 1 in 3 s p r e m e n i, tako da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v I.B. z dne 07.06.1996 v točki 1 in 3 razveljavi in tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki v 8-ih dneh plačati znesek 239.172,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.05.1996 dalje do plačila in stroške izvršilnega postopka v znesku 6.944,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07.06.1996 dalje do plačila, zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške postopka na prvi stopnji v znesku 1.002.944,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07.06.2005 dalje do plačila in stroške pritožbenega postopka v znesku 100.200,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.09.2006 dalje do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v I.B. z dne 07.06.1996 v 1. točki v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 8-ih dneh plačati znesek 239.172,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.05.1996 dalje do plačila in v 3. točki izreka, za stroške izvršilnega postopka v znesku 6.944.00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07.06.1996 dalje do plačila, podrejen pobotni ugovor tožeče stranke v znesku 315.454,80 SIT zavrglo, glede pravdnih stroškov pa odločilo, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči v znesku 277.011,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07.06.2005 dalje do plačila v 8-ih dneh pod izvršbo.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po 1.odst. 338.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka že s tem, ker je spor obravnavalo kot spor majhne vrednosti, čeprav je dejansko spor tekel glede zneska 1.377.271,60 SIT in ne le glede zneska 239.172,00 SIT. Zato lahko uveljavlja tožena stranka tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Razlogi izpodbijane sodbe so v nasprotju s tem, kar je bilo v dosedanjem postopku že pravnomočno ugotovljeno. Tožbeni zahtevek za znesek 1.138.099,60 SIT je bil pravnomočno zavrnjen, ni pa točna ugotovitev sodišča prve stopnje glede tega, na katere račune se zavrnjeni del tožbenega zahtevka nanaša. Sploh je dokazno breme tožeče stranke, da dokaže nastanek terjatev, katerih plačilo zahteva od tožene stranke. Sicer pa je v zadevi že pravnomočno ugotovljena terjatev tožene stranke v višini 333.658,60 SIT, na to dejstvo pa je izpodbijana sodba pozabila. Tudi odločitev o stroških je nepravilna, saj je tožena stranka uspela v postopku že zdaj za 87%, mora pa povrniti stroške tožeči, ki je uspela le do 17%.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na dejansko stanje kot ga je ugotovilo, zmotno uporabilo materialno pravo. Res je sicer, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je štelo, da gre v konkretni zadevi za spor majhne vrednosti, saj dejansko spor ne teče le o znesku 239.172,00 SIT ampak že od začetka od zneska 1.377.271,60 SIT. Vendar pa ta kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost same izdane sodbe. Nepomembno se pokaže glede na razloge, ki bodo kasneje navedeni, vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, katerih računov se tiče zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke za znesek 1.138.099,60 SIT, ki je bil po sodbi sodišča prve stopnje z dne 03.04.2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v K. opr.št. I Cpg 339/2002 z dne 29.06.2003 pravnomočno zavrnjen. Pač pa je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko ob ugotovitvi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati še 239.172,00 SIT ni upoštevalo pravnomočno ugotovljene v pobot uveljavljene nasprotne terjatve tožene stranke v višini 333.659,00 SIT. Ta terjatev je bila ugotovljena s sodbo naslovnega sodišča z dne 15.06.2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v K. opr.št. I Cpg 293/2001 z dne 22.11.2001. Sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da je bil ta znesek že upoštevan v znesku pravnomočno zavrnjenega dela tožbenega zahtevka. S sodbo prve stopnje z dne 15.06.2001 je bila terjatev v znesku 333.659,00 SIT res upoštevana v pobot, vendar je bila ta sodba v delu, v katerem je bilo odločeno o tožbenem zahtevku tožeče stranke z odločbo pritožbenega sodišča z dne 22.11.2001 opr.št. I Cpg 293/2001 razveljavljena (potrjena je bila le v delu, v katerem je bila ugotovljena terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 333.659,00 SIT. Ponovno je to terjatev tožene stranke do tožeče stranke sodišče prve stopnje upoštevalo v sodbi z dne 03.04.2002, vendar pa je bila s sklepom pritožbenega sodišča z dne 19.06.2003 opr.št. I Cpg 339/2002 ta sodba prav v tem delu ponovno razveljavljena. Tako dejansko v pobot uveljavljena terjatev, ki je pravnomočno ugotovljena, doslej še ni bila upoštevana. Že glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo terjatev tožeče stranke do tožene v znesku 239.172,00 SIT, to je v nižjem znesku kot pa je znesek terjatve tožene stranke, je ob pravilni uporabi materialnega prava tožbeni zahtevek ne glede na druge ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so lahko tudi sporne, že iz tega razloga treba zavrniti. Pritožbeno sodišče je zato ob ugoditvi pritožbi tožene stranke izpodbijano sodbo po 4.tč. 358.čl. ZPP spremenilo in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Glede na to, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla, je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v skladu z določilom 1.odst. 154.čl. ZPP, pri čemer so sicer ti stroški v izpodbijani sodbi že ugotovljeni in znašajo 1.002.944,00 SIT. Obenem mora tožeča stranka povrniti toženi stranki tudi stroške pritožbenega postopka, to pa je nagrada za sestavo pritožbe 500 točk in 20% DDV ter sodna taksa za pritožbo.