Jedro

Izračun sodil za preračun cene iz mase v prostornino za izvedbo količinskega poračuna ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. Z njim namreč ni odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Na osnovi opravljene storitve izvajalec gospodarske javne službe uporabniku storitve, ki je zavezanec za plačilo, izstavi račun, morebitni spor v zvezi s tem med izvajalcem gospodarske javne službe in uporabnikom pa se rešuje pred rednim sodiščem, saj gre za spor iz civilnopravnega razmerja.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik v tožbi navaja, da je občan Občine Ormož in uporabnik ter plačnik storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Tako je prejel račun št. 16672515 z dne 10. 1. 2017, oblikovan na podlagi izračuna sodil za preračun cene iz mase v prostornino za izvedbo količinskega poračuna za leto 2016, objavljen na spletni strani tožene stranke. Predlog za odpravo tega izračuna v delu, ki se nanaša na zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov utemeljuje z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki ne opredeljuje količinskega poračuna, ampak v 6. členu opredeljuje poračun med potrjeno in obračunsko ceno, glede na dejansko količino opravljenih storitev, ki se upošteva pri izračunu predračunske cene za naslednje obdobje. Zatrjuje, da je pri obračunu količin določenih vrst komunalnih odpadkov napačno šteta četrtina poračuna količin za leto 2015 in je bil v posledici napačno in v škodo uporabnikov upoštevan presežek mas odpadkov iz leta 2015. Glede na to so bili stroški, ki so jih plačevali uporabniki, previsoki. Posledica pa je nezakonito pridobljena finančna korist tožene stranke. V nadaljevanju tožeča stranka opisuje primerjavo izračuna sodil iz elaborata za oblikovanje cen GJS s poslovnim poročilom za ravnanje z odpadki v letu 2015 (iz februarja 2016) in spornega izračuna sodil, objavljenega na spletni stranki tožene stranke dne 9. 1. 2017 in na osnovi tega zaključuje, da je tožena stranka uporabila pri izračunu sodil napačno prostornino posod za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov. Predlaga, da sodišče del izračuna zgoraj navedenih sodil odpravi.

2. Tožena stranka v odgovoru na tožbo primarno ugovarja stvarni pristojnosti naslovnega sodišča, saj izračun sodil za preračun cene iz mase v prostornino za izvedbo količinskega poračuna za leto 2016 ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Tožena stranka je izvajalec gospodarske javne službe, ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi in je v skladu z določili Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja pripravila predlog cene storitev gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki z elaboratom o oblikovanju cene le-teh, ter ga predložila pristojnim občinskim svetom občin, na območju katerih to službo opravlja, v sprejem in potrditev. Občinski svet Občine Ormož je elaborat za oblikovanje cen storitev gospodarske javne službe s poslovnim poročilom za ravnanje z odpadki v letu 2015 potrdil in je tako stopil v veljavo dne 1. 4. 2016. Preračun količin, s katerim je tožena stranka razdelila maso v zadnjem obračunskem obdobju zbranih odpadkov glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza tega zabojnika in na ta način tudi objavila izračun cene za opravljanje njenih storitev, je bil objavljen na spletni strani tožene stranke dne 9. 1. 2017, pod številko 1-1/2017. Izračun sodil pa je le del tega dokumenta, in sicer gre za tabelarni prikaz opravljenega preračuna iz mase v prostornino za izvedbo količinskega poračuna za leto 2016, iz katerega jasno izhaja celotna zbrana količina odpadkov v letu 2016, obračunana akontacija za to obdobje, poračun količin glede na leto 2015, obračunska prostornina zabojnikov v litrih ter sodilo za preračun v kg/lit. Ta tabelarni prikaz je bil del s strani tožene stranke predlaganega in s strani občinskega sveta Občine Ormož potrjenega elaborata o oblikovanju cen te gospodarske javne službe. To pa ni upravni akt in ni mogoče govoriti o kakršnemkoli samostojnem pravnem aktu ali dejanju tožene stranke, ki bi se obravnaval pred naslovnim sodiščem. Zato tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrže. 3. Podredno pa tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne, saj je bil elaborat, ki ga je pripravila tožena stranka, potrjen s strani občinskih svetov občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, vsebuje vse predpisane sestavine in tako tudi sam dokument izračun sodil, ki je del elaborata, in je bil pripravljen na njegovi podlagi. Očitki tožeče stranke so tako neutemeljeni. Tožena stranka priglaša materialne stroške v višini 5,00 ?.

4. Tožeča stranka pri svojih stališčih vztraja tudi v vloženih pripravljalnih vlogah in dodatno zahteva povrnitev stroškov tega upravnega spora.

5. Tožba je nedovoljena.

6. Tožeča stranka v tem upravnem sporu izpodbija izračun sodil za preračun cene iz mase v prostornino za izvedbo količinskega poračuna za leto 2016 št. 1-1/2017 z dne 9. 1. 2017, objavljen na spletni strani tožene stranke. Ta je izdelan na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju Uredba), ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja za oskrbo s pitno vodo, za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov. Ta Uredba določa tudi ukrepe in normative, povezane z obračunom cen storitev javnih služb njihovim uporabnikom (1. člen Uredbe).

7. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (prvi in drugi odstavek 2. člena ZUS-1). V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) je upravna stvar odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava.

8. V obravnavani zadevi se ne izpodbija upravni akt, to je javnopravni, enostranski in oblastveni posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Tožena stranka je izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z odpadki na območju treh občin, cena te javne službe pa se določi v skladu z zgoraj navedeno Uredbo. Izračun sodil za preračun cene iz mase v prostornino za izvedbo količinskega poračuna ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. Z njim ni odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Z izračunom sodil je opravljen preračun količin odpadkov za leto 2016, saj mora izvajalec gospodarske javne službe varstva okolja enkrat letno razdeliti maso v zadnjem obračunskem obdobju zbranih odpadkov glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza tega zabojnika, ta izračun pa je, kot določa Uredba, objavljen na spletni strani izvajalca javne službe in je del izračuna cene opravljene storitve.

9. Na osnovi opravljene storitve izvajalec gospodarske javne službe uporabniku storitve, ki je zavezanec za plačilo, izstavi račun, morebitni spor v zvezi s tem med izvajalcem gospodarske javne službe in uporabnikom pa se rešuje pred rednim sodiščem, saj gre za spor iz civilnopravnega razmerja. Razen tega pa nadzor nad zaračunavanjem cen uporabnikom opravljajo tudi tržni inšpektorji (drugi odstavek 24. člena Uredbe).

10. Ker izpodbijani akt ni upravni akt oziroma akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugim in tretjim odstavkom tega člena tožbo zavrglo.

11. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.