Jedro

Prvo sodišče je utemeljeno podelilo odločilno težo dejstvu, da so bili na podlagi sodne poravnave stiki med tožnikom in toženko zmanjšani. Tako naj bi v skladu s sodno poravnavo potekali le eno popoldne med tednom in vsak drugi vikend, med počitnicami pa so ostali v enakem obsegu. Vendar pa je med pravdnima strankama oz. zakonitim zastopnikom tožnika in toženko nesporno, da se stiki niti v takem obsegu ne izvršujejo ter da toženka z otrokom sploh nima stikov, razen v trajanju nekaj minut. Omenjene okoliščine nedvomno predstavljajo spremenjene razmere, ki se morajo odraziti tudi v preživninski zavezi toženke. To narekuje novo ugotavljanje višine potreb mladoletnega tožnika ter novo porazdelitev preživninskega bremena, upoštevajoč pridobitne zmožnosti obeh staršev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I izreka spremeni tako, da se: - znesek 150,00 EUR nadomesti z zneskom 130,00 EUR, - v 1. alineji I. točke izreka znesek 93,75 EUR nadomesti z zneskom 15,00 EUR, znesek 100,00 EUR pa z zneskom 80,00 EUR; - v 2. alineji I. točke izreka znesek 150,00 EUR nadomesti z zneskom 130,00 EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in preživnino, določeno v zadevi P 553/2014-IV z dne 12. 12. 2014, za čas od 15. 6. 2017 dalje zvišalo na znesek 150,00 EUR. Upoštevalo je že opravljena delna plačila in za mesec junij 2017 toženki naložilo plačilo preživnine v višini 93,75 EUR, za čas od 1. 7. do 31. 12. 2017 pa v višini 100,00 EUR. Za čas od 1. 1. 2018 dalje je toženko zavezalo k plačevanju preživnine v višini 150,00 EUR mesečno (I. točka izreka). Kar je zahtevala tožnica več ali drugače, je zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da pravdni stranki nosita svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Sodišču oporeka neizvedbo dokaza z zaslišanjem priče A. A. ter izpostavlja, da se tudi do njegove izjave ni opredelilo. Toženka je vseskozi zatrjevala, da je najemnina v znesku 280,00 EUR mesečno povsem nepotrebna, saj bi tožnik in njegov zakoniti zastopnik lahko živela v hiši. Prav tako ni bilo nobene potrebe po obnovi v obsegu, kot jo zatrjuje tožnik. Zakoniti zastopnik se je lotil obnove iz razloga, da bi lahko uveljavljal najemnino, ki ni zanemarljiva. Toženka se ne strinja povsem z odločitvijo, da na obseg potreb otroka in razporeditev preživninske obveznosti med starša lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom. Priznava, da je bil tožnik očetu B. B. zaupan v vzgojo in varstvo ter da se je obseg stikov med njo in tožnikom zmanjšal. Vendar pa je za celotno nastalo situacijo v celoti odgovoren tožnikov zakoniti zastopnik. Sodišču očita, da ni zapisalo, kaj predstavlja dnevne otrokove potrebe. Sodba je zato v tem delu neobrazložena. Ker toženka stikov s tožnikom praktično nima, bi glede dnevnih otrokovih potreb lahko govorili zgolj o stroških prehrane in o režijskih stroških, ki jih tožnikov zakoniti zastopnik v času, ko je bil tožnik pri toženki, ni imel. Sodišče je tožniku neupravičeno priznalo strošek najemnine v višini 280,44 EUR ter nadaljnje stroške upravljanja v znesku 135,01 EUR. V zadevi IV P 2731/2016, v kateri starejša hčerka C. toži tožnikovega zakonitega zastopnika zaradi zvišanja preživnine, je slednji pojasnil, da se je preselil v svojo hišo. To pa pomeni, da je strošek najemnine in upravnika odpadel. Graja odločitev sodišča, ki je svojo odločitev oprlo na fotografije, ki jih je predložil tožnik, ni pa upoštevalo izjavo A. A. in priloženih fotografij. Izpostavlja višino štipendije, ki jo prejema hčerka C. in prejemke tožnikovega zakonitega zastopnika v primerjavi z njenimi prejemki za leto 2017. Sodišče bi moralo upoštevati tudi okvirne vrednosti nepremičnin, ki jih imata z zakonitim zastopnikom tožnika. Če se upoštevajo stroški najema v višini 280,00 EUR ter stroški upravljanja v znesku 135,00 EUR, je sodišče napačno izračunalo njun seštevek in ni jasno, kako je prišlo do zneska 288,00 EUR na osebo. Previsoko so ovrednoteni tudi stroški tožnikove prehrane doma, stroški higiene in čistil ter frizerja, razvedrila in žepnine, pa tudi stroški v zvezi s počitnicami. Skupni mesečni strošek za tožnika v višini 598,00 EUR je močno pretiran. Sodišču očita, da prihaja samo s seboj v nasprotje, ko zapiše, da je višina stroškov preživljanja ostala približno enaka, kot je bila ugotovljena v postopku IV P 1308/2013. V zvezi s svojim dohodkom izpostavlja, da je treba upoštevati njen neto mesečni dohodek, ne pa vseh dodatkov. Glede zneska v višini 93,75 EUR, ki ji je bil naložen v plačilo za mesec junij 2017, opozarja, da bi ji bil moral biti določen le polovični znesek ter da navedeni znesek tudi ni obrazložen. Tako ni jasno, kako je sodišče prišlo do tega zneska. V zvezi s tem uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka.

Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni odločitev prvega sodišča in določi preživnino v višini 80,00 EUR mesečno, tožniku pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pri odločanju o zahtevi za zvišanje preživnine (132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju: ZZZDR) je treba upoštevati temeljno vodilo iz 129.a člena ZZZDR o določitvi preživnine po potrebah upravičenca ter zmožnostih zavezanca, vse v skladu z največjim interesom otroka (3. člen Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah)1. Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR). Pogoj za utemeljenost takšnega zahtevka je sprememba okoliščin - na strani otroka ali staršev.

6. Prvo sodišče je utemeljeno podelilo odločilno težo dejstvu, da so bili na podlagi sodne poravnave II N 440/2016 z dne 20. 12. 2016 stiki med tožnikom in toženko zmanjšani. Tako naj bi v skladu s sodno poravnavo potekali le eno popoldne med tednom in vsak drugi vikend, med počitnicami pa so ostali v enakem obsegu. Vendar pa je med pravdnima strankama oz. zakonitim zastopnikom tožnika in toženko nesporno, da se stiki niti v takem obsegu ne izvršujejo ter da toženka z otrokom sploh nima stikov, razen v trajanju nekaj minut, kaj več pa o stikih niti ni bila pripravljena povedati. Omenjene okoliščine nedvomno predstavljajo spremenjene razmere, ki se morajo odraziti tudi v preživninski zavezi toženke. To narekuje novo ugotavljanje višine potreb mladoletnega tožnika ter novo porazdelitev preživninskega bremena, upoštevajoč pridobitne zmožnosti obeh staršev.

7. Pritožba graja odločitev sodišča, ki ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče A. A. in ni upoštevalo toženkinih fotografij. Takšna graja ni utemeljena, saj je prvo sodišče v točki 4. obrazložitve pojasnilo, da zaslišanja priče ni izvedlo, ker je toženka v spis vložila njegovo izjavo z dne 17. 11. 2017. Izjavo ter predložene fotografije - tako tožničine kot tudi tožnikove - pa je ustrezno dokazno ocenilo. Zaslišalo je toženko in zakonitega zastopnika tožnika ter kot verodostojnejše sprejelo tožnikove fotografije, ki izkazujejo, da stanovanje ni sposobno za bivanje. Poleg tega je izhajalo iz dejstva, da tožnik nedvomno živi v najetem stanovanju in plačuje stroške najema ter bivanjske stroške, kot jih je zatrjeval. Sodišče odloča po stanju ob zaključku glavne obravnave, zato posplošene pritožbene navedbe, da tožnik ne živi več v najetem stanovanju, ne morejo imeti želene teže. Četudi bi bila pritožbena zatrjevanja resnična, pa je treba upoštevati, da tožniku kljub preselitvi v hišo še vedno nastajajo bivanjski stroški, tudi stroški z vzdrževanjem hiše itd. Pritožba zmotno meni, da je seštevek stroškov najemnine in bivanjskih stroškov v višini 288,00 EUR napačen. Iz 13. točke obrazložitve jasno izhaja, da je med bivanjske stroške štelo poleg najemnine in stroškov upravljanja še stroške porabe električne energije in stroške Telekom storitev.

8. Pritožbeni očitek, da sodišče ni pojasnilo, kaj predstavlja dnevne otrokove potrebe, je neutemeljen. Posebna specifikacija ni potrebna, gre za splošen termin, ki ga je sodišče pojasnilo z razčlembo otrokovih potreb v 15. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju pritožbe, da je znesek otrokovih potreb v višini 598,00 EUR nekoliko pretiran in ne ustreza zmožnostim preživninskih zavezancev. Tako je tudi po oceni pritožbenega sodišča prvo sodišče previsoko ocenilo strošek tožnikove prehrane doma na 120,00 EUR, saj bi bil glede na dejstvo, da se tožnik prehranjuje tudi v šoli, povsem ustrezen znesek v višini 100,00 EUR. Tudi zneska v višini 30,00 EUR za razvedrilo in žepnino ter 25 EUR za počitnice ne ustrezata zmožnostim preživninskih zavezancev. Zato ju je znižalo s 30,00 EUR na 20,00 EUR oz. s 25,00 EUR na 15,00 EUR. Pri tem je izhajalo iz izpovedbe tožnikovega zakonitega zastopnika, ki nekih posebnih stroškov v zvezi s počitnicami, razen nekajdnevnega bivanja v Podčetrtku, niti ni zatrjeval. 9. Ob upoštevanju znižanja prej navedenih postavk znašajo mesečne potrebe tožnika 558,00 EUR. Ni razloga, da pritožbeno sodišče ne bi sledilo ugotovitvam prvega sodišča o višini prihodkov zakonitega zastopnika tožnika in toženke. Iz spisovne dokumentacije ni razvidno, da sodišče pri ugotovitvi višine prihodkov ne bi zavzelo enakega kriterija za oba preživninska zavezanca. Zakoniti zastopnik ima še enkrat višjo plačo kot toženka, kar je treba upoštevati pri porazdelitvi preživninskega bremena. Poleg tega sta tako zakoniti zastopnik tožnika kot toženka zavezana še k preživljanju polnoletne hčerke Rebeke. Glede na celotni sklop okoliščin, ki jih je v sodbi izpostavilo že tudi prvo sodišče, je po oceni pritožbenega sodišča ustrezno, da toženka, katere premoženjska situacija je občutno slabša od zakonitega zastopnika tožnika, pokriva približno 23 % tožnikovih potreb, kar predstavlja znesek v višini 130,00 EUR.

10. Toženka se je zaposlila 15. 6. 2017, zato je pravilna odločitev prvega sodišča, da je od junija 2017 dalje dolžna plačevati višjo preživnino. Za mesec junij 2017 znaša njena preživninska obveznost 15,00 EUR, upoštevaje že opravljeno delno plačilo v višini 50,00 EUR in dejstvo, da je toženka zavezana le k plačilu preživnine za polovico meseca. Od 1. 7. do 31. 12. 2017 glede na že opravljena delna plačila (50 EUR) je zavezana k plačilu mesečnega zneska v višini 80,00 EUR, od 1. 1. 2018 dalje pa k plačevanju preživnine v višini 130,00 EUR mesečno.

11. Ob upoštevanju pojasnjenega je bilo treba pritožbi delno ugoditi in izpodbijano sodbo glede preživninske obveznosti - upoštevaje 5. alinejo 358. člena ZPP - spremeniti tako, kot izhaja iz dispozitiva sodne odločbe. V preostalem delu - pritožnica se je zavzemala za preživnino v višini 80,00 EUR mesečno - pa je bilo treba pritožbo zavrniti in sodbo v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi (353. člen ZPP).

12. Pritožnica je s pritožbo delno uspela, vendar je glede na okoliščine primera in naravo postopka pritožbeno sodišče - v skladu s prostim preudarkom - odločilo, da nosi svoje stroške pritožbenega postopka (413. člen ZPP in drugi odstavek 165. člena istega zakona). Z odločitvijo se je ugotavljala predvsem korist otrok, zato uspeh strank ni bistveni kriterij za odmero stroškov.

1 Prim. II Ips 970/2007.