Jedro

Iz priloženega izvoda poravnave, ki je bila sklenjena med strankama dne 16.6.1993 pred družinskim sodiščem v Boblingenu, izhaja, da sta bila poleg strank navzoča tudi njuna odvetnika. Poravnava o višini preživnine za sina D. in tožnico (predlagateljico) je bila sklenjena za primer pravnomočne razveze zakona. Potem, ko je sodišče ugotovilo, da je bila zakonska zveza med strankama pravnomočno razvezana dne 16.6.1993, je izročilo tožnici izvod poravnave zaradi prisilne izvršbe (zaznamek z dne 17.6.1993). Iz listine je razvidno, da je izvršljiva. Pri takem položaju je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da izpolnjuje listina vse pogoje za priznanje po določbah 87. do 92. čl. Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 43/82 in 72/82) in da ni ovir za njeno izvršljivost.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priznalo veljavnost poravnave, sklenjene pred družinskim sodiščem v Boblingenu dne 16.6.1993 (izvod poravnave je bil izročen tožnici zaradi izvršbe dne 17.6.1993). Ugotovilo je, da za izvršljivost poravnave na območju Republike Slovenije ni ovir. Po tej poravnavi mora toženec V.N. plačevati od 1.6.1993 dalje preživnino za mld. sina po 415 DEM in za tožnico po 800 DEM mesečno.

Proti sklepu se je pritožil V.N. in v pritožbi uveljavljal vse pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v novo odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da ni vešč nemškega jezika in mu zato ni bilo jasno, kaj se je dogajalo na sodišču v zvezi z določitvijo preživnine. Bil pa je prepričan, da se preživnina spreminja skladno s spremenjenimi premoženjskimi razmerami. Poravnave pred sodiščem ni podpisal in mu tudi ni bila vročena. Zato ni mogla postati izvršljiva, kar iz nje tudi ne izhaja.

Predlagateljica je vložila odgovor na pritožbo, v katerem izpodbija pritožbene navedbe nasprotne stranke in predlaga, da se njena pritožba zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Iz priloženega izvoda poravnave, ki je bila sklenjena med strankama dne 16.6.1993 pred družinskim sodiščem v Boblingenu, izhaja, da sta bila poleg strank navzoča tudi njuna odvetnika. Poravnava o višini preživnine za sina D. in tožnico (predlagateljico) je bila sklenjena za primer pravnomočne razveze zakona. Potem, ko je sodišče ugotovilo, da je bila zakonska zveza med strankama pravnomočno razvezana dne 16.6.1993, je izročilo tožnici izvod poravnave zaradi prisilne izvršbe (zaznamek z dne 17.6.1993). Iz listine je razvidno, da je izvršljiva. Pri takem položaju je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da izpolnjuje listina vse pogoje za priznanje po določbah 87. do 92. čl. Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 43/82 in 72/82) in da ni ovir za njeno izvršljivost. Ni mogoče upoštevati pritožnikovih ugovorov, da ni dovolj vešč nemškega jezika in da je bil zato v zmoti glede prilagajanja preživnine spremenjenim premoženjskim razmeram. Glede na ugotovljeno izvršljivost po pravu države, v kateri je bila listina izdana, za odločanje ni bistveno, če je pritožnik osebno podpisal poravnavo pred sodiščem in če mu je bila vročena.

Iz vseh navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških temelji na določbah 1.odst. 154., 1.odst. 155. in 1.odst. 166.čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37.čl. Zakona o nepravdnem postopku. Nasprotna stranka nosi svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela, predlagateljica pa stroške odgovora na pritožbo, ker ta pri pritožbi proti sklepu po 381.čl. ZPP ni predviden. Stroškov odgovora na pritožbo ni mogoče šteti med potrebne stroške, ki jih mora povrniti nasprotna stranka.