Jedro

odločbe napotujejo na ravnanje zemljiškoknjižnega sodišča v primerih oprave novih oziroma sledečih vpisov po uradni dolžnosti, ko je bila v korist istega upnika že predznamovana zastavna pravica na istih nepremičninah in je upnik s tako predznambo (analogno zaznambo) v zemljiški knjigi že pridobil zastavno pravico na teh nepremičninah.

Če sicer obstoje formalni pogoji za opravo vpisa (formalno popolen sklep naveden v prvem odstavku člena 51 ZZK-1 ali sklep naveden v prvem odstavku člena 86 ZZK-1), zemljiškokjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe ali (analogno) predhodne odredbe in hkrati po uradni dolžnosti tudi vknjižbo hipoteke - vendar, v vrstnem redu že predznamovane hipoteke (tretji odstavek člena 52 ZZK-1).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se vrne zadeva zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je pristojno zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti (člen 151 Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1) odločilo, da se zaznamba sklepa o izvršbi opr. št. z dne ter predznamba sklepa o predhodni odredbi Okrajnega sodišča opr. št. z dne, s katero je bila dovoljena predznamba zastavne pravice za zavarovanje upnikove denarne terjatve pri nepremičninah opisanih v izreku izpodbijanega sklepa, na katerih ima udeleženec-dolžnik lastninsko pravico v deležih, ki so razvidni iz izreka izpodbijanega sklepa in iz točke a) izreka navedene predhodne odredbe, ne opravi.

Proti takemu sklepu se je udeleženka - upnica v citiranem sklepu o izvršbi in v sklepu o predhodni odredbi, pravočasno pritožila.

Navaja, da je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna, saj je bil v izvršilnem postopku istega prvostopenjskega sodišča, v okviru katerega je bil izdan sklep o izvršbi opr. št. z dne, citirani sklep o izvršbi, po dolžnikovem ugovoru razveljavljen v dovolitvenem delu.

Povedano pomeni, da je treba po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah izbrisati zaznambo predmetnega sklepa o izvršbi. S tem upnik izgubi zastavno pravico na teh nepremičninah.

Prav s predznambo predhodne odredbe v zemljiški knjigi, pa tako zastavno pravico znova pridobi za čas trajanja predhodne odredbe.

Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve zemljiškoknjižnemu sodniku v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov spisa izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče očitno opravilo postopek vpisa sklepa o izvršbi istega prvostopenjskega sodišča opr. št. z dne po uradni dolžnosti na podlagi člena 86 ZZK-1. Ta v prvem odstavku določa, da zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Iz povedanega sledi, da je z dnem vpisa zaznambe citiranega sklepa o izvršbi, upnica pridobila zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah.

Toda, kakor pravilno opozarja pritožnica, je bil s pravnomočnim sklepom o ugovoru, citirani sklep o izvršbi razveljavljen v dovolitvenem delu, kar ima za posledico nadaljevanje postopka v pravdnem postopku, pri čemer se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek člena 62 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ). Povedano pomeni, da izvršilni postopek po sklepu o izvršbi opr. št. z dne, šteje za končanega. Zato je, kakor pravilno navaja pritožba, treba po uradni dolžnosti izbrisati iz zemljiške knjige zaznamo sklepa o izvršbi. Prav zaradi te nevarnosti je sodišče prve stopnje, ki je izdalo obravnavano predhodno odredbo, očitno sledilo pritožničinemu predlogu za izdajo obravnavane predhodne odredbe.

Obravnavana predhodna odredba ima tudi po svoji vsebini povsem drug značaj, kakor sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Na njeni podlagi se v zemljiški knjigi vpiše predznamba, to je vpis, ki se po vsebini povsem razlikuje od zaznambe. Zato terja tudi zemljiškoknjižna presoja sklepa o predhodni odredbi, samostojno obravnavo.

Opozoriti je še na uporabo določb tretjega odstavka člena 87 ZZK-1 in člena 88 ZZK-1 v zvezi s členom 52 ZZK-1, ki jih je analogno uporabiti v obravnavanem primeru in, ki napotujejo na ravnanje zemljiškoknjižnega sodišča v primerih oprave novih oziroma sledečih vpisov po uradni dolžnosti, ko je bila v korist istega upnika že predznamovana zastavna pravica na istih nepremičninah in je upnik s tako predznambo (analogno zaznambo) v zemljiški knjigi že pridobil zastavno pravico na teh nepremičninah. Če sicer obstoje formalni pogoji za opravo vpisa (formalno popolen sklep naveden v prvem odstavku člena 51 ZZK-1 ali sklep naveden v prvem odstavku člena 86 ZZK-1), zemljiškokjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe ali (analogno) predhodne odredbe in hkrati po uradni dolžnosti tudi vknjižbo hipoteke - vendar, v vrstnem redu že predznamovane hipoteke (tretji odstavek člena 52 ZZK-1).

Po obrazloženem je bilo pritožbi ugoditi in odločiti tako, kakor izhaja iz izreka tega sklepa (5. točka tretjega odstavka 161. člena ZKK-1).

V novem odločanju bo zemljiškoknjižni sodnik o vpisu obravnavanega sklepa o predhodni odredbi moral ravnati v skladu z zgoraj citiranimi določbami ZZK-1. Vendar bo njihova uporaba odvisna od presoje dejanskega zemljiškoknjižnega stanja, oziroma od dejstva, ali je bila spredaj izpostavljena zaznamba sklepa o izvršbi že izbrisana, ker bi ta okoliščina utegnila biti odločilna za določitev vrstnega reda upničine zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah ob predznambi obravnavanega sklepa o predhodni odredbi.