Jedro

Tožnica od tožene stranke (ustanovitelja javnega zavoda) vtožuje odškodnino zaradi posega v njene osebnostne pravice ter zaradi razžalitve dobrega imena in časti s strani tožene stranke, ker ni bila izbrana za direktorja javnega zavoda.

ZDSS-1 v točki č) prvega odstavka 5. člena določa, da je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje v individualnem delovnem sporu v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom. Tožena stranka, ki je ustanovitelj Javnega zavoda A., v tem sporu nima položaja delodajalca. Tožnica se je kot kandidatka prijavila na razpis za imenovanje direktorja Javnega zavoda, kjer bi se v primeru uspešno zaključenega kandidiranja (torej v primeru izbire) tudi zaposlila. To pomeni, da bi imel položaj delodajalca napram tožnici kot kandidatki Javni zavod, ne pa njegov ustanovitelj, ki je v tem sporu tožena stranka.

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Škofji Loki se je v tem sporu s sklepom P 40/2019 z dne 23. 9. 2019 po uradni dolžnosti izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju.

2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju, pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je za odločanje v tem sporu pristojno sodišče splošne pristojnosti, saj ne gre za spor, ki ga opredeljuje točka č) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.; ZDSS-1). Tožena stranka v odnosu do tožnice kot kandidatke ni delodajalec, pa tudi spor po vsebini ne poteka v zvezi z zaposlovanjem delavke, temveč v zvezi z imenovanjem direktorja zavoda, ki ga imenuje organ občine. Vrhovnemu sodišču predlaga, da na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) odloči v sporu o pristojnosti.

3. Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki.

4. V tej zadevi tožnica od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnine zaradi posega v njene osebnostne pravice ter zaradi razžalitve dobrega imena in časti s strani tožene stranke. Zatrjuje, da je tožena stranka ravnala protipravno v postopku izbire direktorja Javnega zavoda A. Tožnica v postopku prijave na razpis za direktorja tega javnega zavoda, ki ga je izvedla tožena stranka kot ustanovitelj te pravne osebe, ni bila uspešna. O tem, da ni bila izbrana, je tožnica prejela obvestilo tožene stranke. Zahtevek za plačilo odškodnine med drugim utemeljuje s tem, da je Upravno sodišče v upravnem sporu I U 960/2015 ugotovilo nezakonitost sklepa o izbiri druge kandidatke in nezakonitost obvestila o neizbiri tožnice. Izpodbijane odločitve Upravno sodišče ni razveljavilo, ugotovilo pa je, da ima tožnica pravico zahtevati odškodnino.

5. ZDSS-1 v točki č) prvega odstavka 5. člena določa, da je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje v individualnem delovnem sporu v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom.

6. Tožena stranka, ki je ustanovitelj Javnega zavoda A., v tem sporu nima položaja delodajalca. Tožnica se je kot kandidatka prijavila na razpis za imenovanje direktorja Javnega zavoda A., kjer bi se v primeru uspešno zaključenega kandidiranja (torej v primeru izbire) tudi zaposlila. To pomeni, da bi imel položaj delodajalca napram tožnici kot kandidatki Javni zavod A. 7. Ker tožena stranka ni bila delodajalec tožnice, se v tem sporu ne more uporabiti niti določba 8. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), na katero se v svojem sklepu sklicuje Okrajno sodišče v Škofji Loki. Ta določba namreč opredeljuje odškodninsko odgovornost delodajalca (in ne njegovega ustanovitelja) napram kandidatu oziroma delavcu v primeru diskriminacije ali trpinčenja.

8. Glede na drugi odstavek 36. člena Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/1991 in nadalj.) delovno sodišče ni bilo pristojno niti za spor v zvezi z imenovanjem direktorja Javnega zavoda A., saj je za imenovanje direktorja tega javnega zavoda pristojen organ občine. Če imenuje direktorja zavoda organ republike, občine ali mesta, je reševanje sporov v zvezi s tem imenovanjem v pristojnosti upravnega sodišča (upravno sodišče je o tožničini tožbi v zvezi s sklepom o imenovanju direktorice javnega zavoda in obvestilom o neizbiri tožnice v upravnem sporu tudi odločalo).

9. Ker tožena stranka nima položaja delodajalca v odnosu do tožnice, ne gre za spor v zvezi s postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom. Zato za rešitev tega spora ni pristojno delovno sodišče, temveč sodišče splošne pristojnosti. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP in v zvezi s 1. členom ter prvim odstavkom 30. člena ZPP odločilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Okrajno sodišče v Škofji Loki.

10. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo v sestavi, ki je navedena v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.