Jedro

Glede na to, da je tožnik deloma uspel glede invalidnosti, v celoti pa propadel glede telesne okvare in priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, pritožbeno sodišče šteje, da je njegov uspeh polovičen.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se stroškovni sklep (VI. točka izreka) spremeni tako, da znesek 1.437,19 EUR zniža na znesek 718,59 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo stroške postopka v višini 1.437,19 EUR. Štelo je, da je tožnik v sporu v celoti uspel, saj glede zavrnilnega dela tožbenega zahtevka posebni stroški niso nastali.

2. Pritožuje se tožena stranka, izpodbija VI. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje. Ne strinja se z višino prisojenih stroškov postopka s strani sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na priznanje končnega poročila stranki in klavzule pravnomočnosti ter glede uspeha tožnika v tem sodnem postopku. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo Odvetniško tarifo, ker je priznalo 50 točk za končno poročilo stranki po tarifni številki 39 OT in 50 točk za klavzulo pravnomočnosti po tarifni številki 39 OT. Ne gre za samostojne storitve, v socialnih sporih tudi ni podlage za priznavanje stroškov po tarifni številki 39 OT. Ne strinja se, da je tožnik v sporu v celoti uspel. Tožnik je izpodbijal tako odločbi tožene stranke glede priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja kot tudi odločbi tožene stranke glede priznanja pravice do invalidnine za telesno okvaro. Z izpodbijano sodbo je uspel le z odpravo odločb o invalidnosti in s priznanjem pravic na podlagi ugotovljene III. kategorije invalidnosti, ni pa uspel z odpravo odločb o invalidnini za telesno okvaro in priznanjem le-te. Toženka meni, da je uspeh tožnik v tem sporu 50 %.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa o stroških v sodbi sodišča prve stopnje v skladu s pritožbenimi navedbami in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami) upoštevajoč 366. člen ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in sicer tretji odstavek 154. člena ZPP, kakor bo pojasnjeno v nadaljevanju.

5. Iz pravnomočnega dela sodbe, katerega stroškovni sklep toženec izpodbija, je razvidno, da je tožnik vtoževal dvoje glavnih stvari. Zahteval je odpravo odločb tožene stranke z dne 6. 9. 2016 in 23. 2. 2016, ki sta se nanašali na pravico tožnika iz naslova invalidnosti. V tem delu je tožnik uspel, saj je sodišče prve stopnje citirani odločbi odpravilo in tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti. V kolikor bi se v pravdi odločalo zgolj o temu in bi bil zavrnjen tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnika v I. oziroma II. kategorijo invalidnosti, bi lahko govorili o podobni situaciji v zvezi s stroški postopka, kot je bila v zadevi, ki jo je pritožbeno sodišče obravnavalo pod opr. št. Psp 306/2018 z dne 4. 10. 2018, kjer je štelo, da je potrebno uporabiti določbo tretjega odstavka 154. člena ZPP, saj je šlo za neuspeh s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka, pri tem pa niso nastali posebni stroški v zvezi z zavrnilnim delom.

6. V predmetni zadevi pa je v glavni stvari sodišče odločalo tudi glede odprave odločb tožene stranke z dne 5. 9. 2016 v zvezi z odločbo z dne 23. 2. 2016, ki pa sta se nanašali na pravico tožnika do invalidnine za telesno okvaro. V tem delu tožbenega zahtevka je tožnik v celoti propadel, saj je bil tožbeni zahtevek za odpravo odločb ter po priznanju pravice do invalidnine za telesno okvaro zavrnjen. Imamo torej situacijo, ko je tožnik glede tožbenega zahtevka deloma uspel deloma pa propadel. Glede na to, da je tožnik deloma uspel glede invalidnosti, v celoti pa propadel glede telesne okvare in priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, pritožbeno sodišče šteje, da je njegov uspeh polovičen.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje tožniku neupravičeno priznalo 50 točk za končno poročilo in 50 točk za klavzulo o pravnomočnosti, ker se ti dve opravili nahajata v tarifni številki 39 OT. Temeljno merilo pri uporabi te tarifne številke napram tarifni številki 15 je v tem, da je potrebno ugotoviti, ali storitve iz tarifne številke 39 niso zajete v drugih tarifnih številkah. Pritožbeno sodišče ob upoštevanju tega kriterija ugotavlja, da končno poročilo stranki, kakor tudi opravilo za pridobitev pravnomočnosti nista zajeti v tarifni številki 15 OT. Navedeni opravili ne moremo šteti kot del tožbe in odgovora na tožbo, ne v postavke pod obrazložene vloge med postopkoma niti v tarife, ki se nanašajo na zastopanje. Tako je sodišče prve stopnje v zvezi z navedenima opraviloma, ki nista zajeti v drugih tarifnih številkah, pravilno ovrednotilo opravila po 50 točk iz tarifne številke 39 OT.

8. V kolikor bi tožnik v celoti uspel bi mu tožena stranka bila dolžna povrniti 1.437,19 EUR, ker je njegov uspeh v pravdi polovičen mu je tožena stranka dolžna povrniti le polovico navedenega zneska.

9. Pritožbeno sodišče je odločitev sprejelo na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP.