Jedro

Izvršitelju na podlagi IV. odstavka tar. št. 1 Pravilnika pripada 25% plačila po tej tar. št., če je rubež neizveden iz razloga na strani upnika, dolžnika ali tretje osebe. V konkretnem primeru je upnik v zahtevi, da o izvršiteljevem obračunu odloči sodišče, zatrjeval, da za preklic rubeža ni odgovoren, ker je bil izvršilni postopek s sklepom sodišča ustavljen že dne 19.12.2003, zato je upnik takoj po razpisu rubeža za dne 07.04.2004 zgolj obvestil izvršitelja o ustavitvi postopka, ki je rubež nato preklical. Prvostopno sodišče se do teh upnikovih zatrjevanj o razlogu na izvedbo rubeža (ustavitev postopka in ne njegov preklic) sploh ni opredelilo, medtem ko je ugotavljanje, ali je do neizvedbe rubeža dejansko prišlo iz razloga na strani upnika ali ne, bistveno za pravilno uporabo materialnega prva, zaradi česar je dejansko stanje v zvezi s povračilom teh stroškov ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu (glede odločitve, da se izvršiteljev obračun vzdrži v veljavi tudi za znesek 11.250,00 SIT) sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo upnika, da o obračunu izvršiteljevih stroškov z dne 11.03.2004 odloči sodišče in navedeni obračun v celoti vzdržalo v veljavi.

Proti takšnemu sklepu se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) pritožil upnik. V pritožbi je navedel, da je prvostopno sodišče napačno uporabilo IV. odstavek tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik). Upnik je 10.12.2003 podal predlog za ustavitev izvršbe. Sodišče je o tem dne 19.12.2003 izdalo sklep, ki je bil upniku vročen 07.01.2004, ni pa mu znano, kdaj je bil vročen izvršitelju. Izvršitelj je nato več kot dva meseca po ustavitvi izvršbe za 07.04.2004 razpisal drugi rubež dolžnikovih premičnin, vendar pa ga je upnik obvestil o ustavitvi izvršbe, zato je rubež preklical, stroške pa si je po mnenju pritožnika zaračunal neutemeljeno. Razlog za neizvedbo rubeža namreč ni upnikov preklic, ampak bodisi očitna napaka izvršitelja, ki je rubež razpisal več kot dva meseca po ustavitvi izvršbe, bodisi napaka sodišča, če izvršitelju ni vročilo sklepa o ustavitvi izvršbe. Vsekakor pa njegovega dopisa z dne 09.03.2004 ni mogoče šteti kot predlog za preklic rubeža, temveč zgolj za obvestilo o tem, da je izvršba ustavljena, kar je sicer naloga sodišča. Končno pa je odločitev sodišča nepravična tudi z vidika VII. odstavka 38. člena ZIZ. Upnik namreč lahko v skladu s to določbo povrnitev izvršilnih stroškov zahteva v roku 30 dni po ustavitvi ali končanju izvršilnega postopka, medtem ko so v konkretnem primeru stroški neizvedenega rubeža nastali več kot tri mesece po izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe. Upnik je zaradi navedenega predlagal, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa ustrezno spremeni.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom na podlagi upnikove zahteve presojalo obračun plačila za delo in stroške izvršitelja. Upnik je nasprotoval plačilu zneska 11.250,00 SIT za preklican rubež z dne 07.04.2004, sodišče prve stopnje pa njegovemu nasprotovanju ni sledilo. Izvršiteljev obračun je tudi v tem delu vzdržalo v veljavi, ker je zaključilo, da izvršitelju na podlagi IV. odstavka tar. št. 1 Pravilnika pripada 25% plačila po tej tar. št., ker je bil rubež neizveden iz razloga na strani upnika (natančneje zaradi njegovega preklica).

Takšna odločitev pa je preuranjena in neobrazložena. Upnik je namreč v zahtevi, da o obračunu odloči sodišče, ves čas zatrjeval, da za preklic rubeža ni odgovoren. Izvršilni postopek je bil s sklepom sodišča ustavljen že dne 19.12.2003, zato je upnik takoj po razpisu rubeža za dne 07.04.2004 zgolj obvestil izvršitelja o ustavitvi postopka, ki je rubež nato preklical. Prvostopno sodišče se do teh upnikovih zatrjevanj o razlogu za neizvedbo rubeža (ustavitev postopka in ne njegov preklic) sploh ni opredelilo, medtem ko je ugotavljanje, ali je do neizvedbe rubeža dejansko prišlo iz razloga na strani upnika, bistveno za pravilno uporabo materialnega prava (zgoraj citiranih določb tar. št. 1 Pravilnika), zaradi česar je dejansko stanje v zvezi s povračilom teh stroškov ostalo nepopolno ugotovljeno.

Sodišče druge stopnje je zato utemeljeni upnikovi pritožbi ugodilo in glede spornih 11.250,00 SIT odločitev prvostopnega sodišča razveljavilo ter mu zadevo v razveljavljenem obsegu vrnilo v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo to sodišče glede na potek konkretnega izvršilnega postopka in listinske dokaze v spisu moralo presoditi, ali je podana situacija iz IV. odstavka tar. št. 1 Pravilnika, po kateri izvršitelju pripada plačilo v višini 25% po tej tar. št., če je bil rubež neizveden iz razlogov, ki so na strani upnika, ali ne ter se izreči o vseh zatrjevanjih upnika v zahtevi, da o obračunu stroškov izvršitelja odloči sodišče. Ker je pritožba utemeljena, se sodišče druge stopnje do ostalih pritožbenih zatrjevanj posebej ni opredelilo, tudi sicer pa upnikove navedbe o kršitvi VII. odstavka 38. člena ZIZ predstavljajo pritožbeno novoto, ki je v tem postopku ni več dopustno upoštevati (I. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj bi upnik to moral zatrjevati že v zahtevi, da o izvršiteljevem obračunu odloči sodišče.