Jedro

Ni mogoče dovoliti vrnitve v prejšnje stanje stranki, ki za zamudo kakšnega procesnega dejanja nima opravičenega razloga. Opravičeni razlog pa so lahko le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1094/98-18 z dne 20.6.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo tožnikovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je tožnik vložil pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1094/98-12 z dne 16.5.2001, ki jo je to sodišče s sklepom, št. U 1094/98-15 z dne 8.6.2001, kot prepozno zavrglo. Dne 12.6.2001 je tožnik vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Predlogu ni ugodilo, ker po njegovi presoji, nesporazum med tožnikom in njegovim pravnim zastopnikom, zaradi katerega je po navedbah tožnika ta prepozno vložil pritožbo, ni tak razlog, ki bi opravičeval vrnitev v prejšnje stanje.

V pritožbi tožnik izpodbija navedeni sklep sodišča prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ponovi navedbe iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje in navaja, da je bil zamujeni rok za pritožbo posledica spleta nesrečnih okoliščin. Pri fotokopiranju sodbe, je očitno prišlo do tega, da se datum prejema sodbe na kopiji ni videl, zato je "zunanji" pravnik, kateremu je bila poslana sodba, da bi izdelal pritožbo zoper njo, pri telefonskem preverjanju datuma prejema sodbe, narobe slišal sporočeni datum. Meni, da je sodišče prve stopnje okoliščine presojalo prestrogo in preozko, kajti pri presoji bi moralo upoštevati, da je pritožnik s tem, ko je vložil pritožbo, čeprav z enodnevno zamudo, imel trden namen pritožbo vložiti in pri tem spoštovati vsa pravila, ki mu nalagajo potrebna ravnanja. Prepričan je, da je tajnica "zunanjemu" pravniku po telefonu povedala pravilen datum prejema sodbe in predlaga, da se zasliši tajnico ga. O.J., če je to za presojo zadeve potrebno.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugodi pritožbi ter dovoli vrnitev v prejšnje stanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 22. člena ZUS je vrnitev v prejšnje stanje možna le, če je stranka iz opravičenega vzroka zamudila zakoniti rok za opravo kakšnega dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Opravičen vzrok pa so lahko le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. Ali je vzrok opravičen, je vselej stvar presoje pristojnega organa glede na okoliščine posameznega primera. V obravnavani zadevi pa tudi po presoji pritožbenega sodišča vzrok, ki ga tožeča stranka navaja kot opravičilo za zamudo pritožbe, glede na okoliščine primera ni opravičen, ker ga je mogoče pripisati krivdi pritožnice oziroma njenega pooblaščenca, saj nista bila dovolj pazljiva.

Pritožbene navedbe, v katerih tožnik le ponavlja okoliščine, ki jih je navajal v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in za katere je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da niso opravičen razlog, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Predlagano zaslišanje priče pa je novota, ki v pritožbi ni dovoljena, ker pritožnik ni izkazal za verjetno, da tega dokaza ni mogel predlagati do konca postopka na prvi stopnji (1. odstavek 71. člena ZUS).

Glede na to, da ni podan uveljavljani pritožbeni razlog in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.