Jedro

Tožnik je s tožbo uveljavljal škodo, ki mu je nastala zaradi kršitve pogodbenih obvez. Zato v tej zadevi ne gre za zapadlo terjatev, ki je verjetno izkazana z verodostojno listino in ni mogoče izdati plačilnega naloga ali izvršilnega sklepa iz 2. odst. 38. člena ZIP.

Upnik lahko uveljavi svojo terjatev le s tožbo.

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. št. II Pg 634/95-2 z dne 12.12.1995 razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Izrek o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila redno tožbo zaradi plačila 609.113,97 sit spp, kateri je priložila razno dokumentacijo in račun. Zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožbo po določilih III. in IV odstavka 446 člena ZPP zavrglo, je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, v kateri navaja, da izvršilni postopek in pravdni postopek nista bila tako spremenjena, da bi pri kondemnatorni tožbi moral tožnik izkazati pravni interes - tega mora izkazati le pri ugotovitveni tožbi.

Pritožba je utemeljena, čeprav ne iz pritožbenih razlogov.

Iz člena 446/I ZPP izhaja, da je dovoljena izdaja plačilnega naloga ob predpostavkah, da gre za denarno terjatev, ki je zapadla in dokazana (verjetno izkazana) z verodostojno listino. Novela zakona o pravdnem postopku, ki je stopila v veljavo 1.7.1990, je uvedla še nadaljni pogoj za izdajo plačilnega naloga - izkazan pravni interes tožnika. Po tretjem odstavku 446. člena ZPP velja enako tudi za tožbo, kadar bi lahko bil izdan plačilni nalog oziroma izvršilni sklep po verodostojni listini.

Novela zakona o izvršilnem postopku je razširila možnost izvršbe na podlagi verodostojne listine na vse listine, s katerimi je možno zahtevati plačilni nalog. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini.

V tej zadevi pa je tožnik s tožbo uveljavljal škodo, ki mu je nastala zaradi kršitve pogodbenih obvez. Tudi priložena dokumentacija se nanaša na take tožbene navedbe - priloženi račun izkazuje plačilo drugemu izvajalcu za storitve, ki bi jih morala izvršiti tožena stranka.

Zato v tej zadevi ne gre za zapadlo terjatev, ki je verjetno izkazana z verodostojno listino. V takem primeru ni mogoče izdati plačilnega naloga ali izvršilni sklep iz 2. odst. 38. člena ZIP. Zato lahko upnik uveljavi svojo terjatev le s tožbo.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu 166/III člena ZPP.