Jedro

Peti odstavek 103. člena ZFPPIPP izrecno določa, da ima stečajni upravitelj, ki ima položaj odvetnika in zastopa stečajnega dolžnika v sodnem ali drugem postopku, ki se vodi v zvezi s stečajnim postopkom, pravico do nagrade za zastopanje, ki se odmeri po odvetniški tarifi, in do povrnitve stroškov v zvezi s tem. Pooblaščenec tožene stranke je torej na tej podlagi, čeprav je hkrati tudi upravitelj tožene stranke, upravičen do povračila stroškov, nastalih v tem pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izreku o stroških postopka(II. točka izreka) spremeni, tako da v tem delu sedaj glasi: „Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 631,52 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila.“

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 80,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje v I. točki izreka ugotovilo, da obstaja pogojna terjatev tožeče stranke proti toženi stranki za plačilo 41.625,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila. V II. točki izreka je odločilo, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške postopka.

2. Zoper stroškovno odločitev (II. točko izreka) se pravočasno pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Ne soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je mandatna pogodba, sklenjena med odvetnikom in upraviteljem stečajnega dolžnika, ki sta isti osebi, nična. Odločitev, da iz tega razloga tožena stranka ni upravičena do povrnitve odvetniških stroškov, je v nasprotju z določbo petega odstavka 103. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki daje odvetniku, ki je hkrati upravitelj, pravico do povrnitve odvetniških stroškov v pravdnih in drugih postopkih, povezanih s stečajnim postopkom. Navedeno določilo z novelo ZFPPIPP-D ni bilo spremenjeno ali odpravljeno. Sodišče prve stopnje bi torej moralo odvetniške stroške tožene stranke priznati. Takšna je tudi obstoječa sodna praksa. Tožena stranka sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijano odločitev spremeni v skladu s pritožbenimi navedbami in tožeči stranki naloži povrnitev stroškov, ki so ji nastali v pritožbenem postopku.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP odločbo sodišča prve stopnje preizkusilo v izpodbijanem delu v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu je zaključilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, kar je terjalo spremembo izpodbijane odločitve.

5. V predmetni zadevi gre za situacijo, ko je pooblaščenec (odvetnik) tožene stranke hkrati tudi upravitelj tožene stranke v stečajnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem (St 301/2011). Sodišče prve stopnje je zahtevek tožene stranke na povračilo stroškov predmetnega pravdnega postopka zavrnilo, pri čemer se je sklicevalo na četrti in peti odstavek 354. člena ZFPPIPP, ki določata, da upravitelj izvedbe storitev iz sedmega odstavka 103. člena tega zakona (to je odvetniških storitev iz petega odstavka 103. člena ZFPPIPP) ne sme oddati osebi, v kateri on ali oseba, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, opravlja pravno zastopanje; in da je pogodba, sklenjena v nasprotju s tem določilom, nična.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da je takšno materialnopravno stališče zmotno. Citirani določili sta umeščeni v poglavje ZFPPIPP o stroških stečajnega postopka, v predmetnem postopku pa gre za stroške pravdnega, ne pa stečajnega postopka. Poleg tega peti odstavek 103. člena ZFPPIPP izrecno določa, da ima stečajni upravitelj, ki ima položaj odvetnika in zastopa stečajnega dolžnika v sodnem ali drugem postopku, ki se vodi v zvezi s stečajnim postopkom, pravico do nagrade za zastopanje, ki se odmeri po odvetniški tarifi, in do povrnitve stroškov v zvezi s tem. Pooblaščenec tožene stranke je torej na tej podlagi, čeprav je hkrati tudi upravitelj tožene stranke, upravičen do povračila stroškov, nastalih v tem pravdnem postopku.

7. Sodišče prve stopnje bi tako, ob upoštevanju dejstva, da je tožena stranka tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo pripoznala, moralo o stroških postopka odločati v skladu s 157. členom ZPP, ki določa, da je tožena stranka v primeru, če ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari, upravičena do povrnitve stroškov postopka. Slednji pogoj je v obravnavanem primeru izpolnjen, saj je, kot izhaja iz podatkov spisa, tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek že v odgovoru na tožbo. Po oceni sodišča druge stopnje pa je izpolnjen tudi prvo navedeni pogoj, t.j. da tožena stranka tožeči stranki ni dala povoda za tožbo, saj do predmetnega pravdnega postopka ne bi prišlo, če bi tožeča stranka svojo terjatev v stečajnem postopku pravilno prijavila kot pogojno terjatev, ne pa kot nepogojno terjatev (kot izhaja iz prijave denarne terjatve v stečajnem postopku - priloga A6 spisa). Oba pogoja iz 157. člena ZPP sta torej izpolnjena.

8. Ob pravilni uporabi 157. in 155. člena ZPP ter Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) tožeči stranki pripadajo naslednji stroški postopka: - nagrada za postopek po tar.št. 3101 ZOdvT v znesku 509,60 EUR, - 20 % DDV na odvetniške storitve v znesku 101,92 EUR, - materialni stroški po tar.št. 6002 ZOdvT v znesku 20,00 EUR, skupaj 631,52 EUR. V presežku je treba priglašeno nagrado za postopek zavrniti, saj nima podlage v zakonu (tar.št. 3101 ZOdvT).

9. Sodišče druge stopnje je zato v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep o stroških, vsebovan v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje, spremenilo, tako da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 631,52 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni. Od teh stroškov je toženi stranki v skladu s sodno prakso in postavljenim zahtevkom priznalo še zakonske zamudne obresti od prvega dne po poteku 15 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

10. O stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje odločalo na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti potrebne pritožbene stroške. Kot potrebne stroške za pritožbo v smislu 155. člena ZPP je toženi stranki treba priznati: nagrado za postopek s pritožbo v znesku 50,00 EUR (tar.št. 3220 ZOdvT), 20% DDV v znesku 10,00 EUR in administrativne stroške v znesku 20,00 EUR (tar.št. 6002 ZOdvT), skupaj 80,00 EUR. V presežku priglašeno nagrado za postopek s pritožbo je bilo treba zavrniti, saj nima zakonske podlage. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti navedeni znesek pritožbenih stroškov, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila.