Jedro

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta se starša (predlagatelj in mati otrok) že ob zadnji določitvi preživnine sporazumela o tem, da otroka obiskujeta Montessori program. Te okoliščine se torej niso spremenile zgolj zato, ker je starejši otrok pričel obiskovati osnovno šolo z Montessori programom. Res pa je, da so se v tem smislu potrebe starejšega otroka nekoliko zvišale, saj je plačilo tega programa v šoli nekoliko višje kot v vrtcu. Višje potrebe enega otroka pa posledično ne morejo biti razlog za znižanje preživnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za znižanje preživnine, ki jo je predlagatelj na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru N 23/2019 z dne 27. 2. 2019 dolžan plačevati svojima hčerama ml. K.P.B. in ml. S.P.B., vsaki v mesečnem znesku 150,00 EUR od 1. 3. 2019 dalje na znesek 70,00 EUR mesečno za posameznega otroka (točka I izreka), nadalje pa odločilo, da mora predlagatelj nasprotnima udeleženkama v 15 dneh povrniti 644,16 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka do plačila (točka II izreka).

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svoji pooblaščenki predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter smiselno predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da so v njegovem življenju nastopile spremenjene okoliščine, ki mu onemogočajo plačevanje preživnine v sedanjem znesku, je prezadolžen in ogroženo je njegovo golo preživetje. Očita sodišču, da kot roditelj ni bil obravnavan enakopravno, materine navedbe so bile favozirane, njegove pa dobršnji meri spregledane ali pa minimizirane, kar je nedopustno in nepravično. Sodišče ne opazi, da nima visoke izobrazbe, kot napačno navaja v izpodbijanem sklepu, temveč srednjo izobrazbo (V. stopnja), kar je razvidno iz dokazil v spisu. Prav tako se sodišče ves čas ukvarja z njegovimi zaposlitvenimi možnostmi, pri čemer ne konkretizira, kako naj bi se dodatno zaposlil in pridobival dohodek, nedvomno pa je dokazal, da je ostal brez zaposlitve, ki je itak bila za določen čas, kar sodišče spregleda, kakor tudi, da ni bil izbran za nadaljnja razpisana delovna mesta, da se je ves čas trudil z vsemi svojimi močmi dobiti delo in nazadnje dobil novo pogodbo pri delodajalcu s krajšim delovnim časom, kar je bolje kot ostati brezposeln. Krivično je stališče sodišča, da naj bi predlagatelj sam zakrivil, da se ni došolal, saj pri tem ne upošteva dejstva epidemije COVID-19 ter pomanjkanja sredstev, kar vse je vplivalo na njegovo nadaljnje izobraževanje. Je zakreditiran in nezavidljivi finančni situaciji, velikokrat lačen, pri delitvi skupnega premoženja pa je popustil materi otrok. Graja dejstvo, da otroka obiskujeta poseben program Montessori, za katerega zatrjuje, da je pri njem vztrajala mati, sam pa je takrat v to pristal, sicer pa ni privolil, da starejša hči K. obiskuje osnovno šolo Montessori, mati jo je samovoljno vpisala v to šolo. Prepričan je tudi, da otrokoma ta program ni v korist, saj se ju že v zgodnji dobi usmerja in omejuje njuno izbiro za nadaljnje izobraževanje in poklic, s tem da sta vpisani v specifične programe in jima že v naprej jemlje možnost izbire, pri čemer mati ne pove zakaj običajni državni šolski programi za deklici nista ustrezni. Nadalje graja dejstvo, da se sodišče ni ukvarjalo s preživninskimi zmožnostmi matere, ki so očitno večje, kot jih je izkazovala in priznavala, na slednje nakazuje tudi verjeten prispevek k stroškom njenega novega partnerja in pa vir prehrane iz kmetije njenih staršev, kjer, kot je sama povedala, pomaga, verjetno pa so še tudi drugi viri zaslužka, saj je težko verjeti, da je s celoletnim honorarnim delom na Srednji ekonomski šoli zaslužila le 200,00 EUR, kar je sodišče verjelo, ne da bi preverilo in pridobilo podatke po uradni dolžnosti kot je to storilo za predlagatelja. Predlagatelj je izkazal in dokazal obstoj spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na njegovo zmožnost plačevanja preživnine, dokazal je, da je njegovo lastno preživljanje ogroženo in mu ne ostane dovolj sredstev za preživljanje, saj tako visoke preživnine ne zmore plačevati, izkazal je prezadolženost kot posledico spremenjenih okoliščin in pa, da je sedaj zaposlen le 4 ure, zmanjšanje njegove delovne obveznosti pa bi se zgodilo ne glede na to ali bi opravil dodatno izobraževanje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ali pa ne, saj je nastopilo dejstvo pandemije, posledično pa se je njegova zaposlitvena zmožnost bistveno zmanjšala, že zaradi tega so nastopile spremenjene okoliščine, ki jih ni bilo moč predvideti, jih odvrniti ali se jim izogniti, delo predlagatelja je vezano na osebne kontakte, zaprte prostore, neposredno delo z ljudmi in tako dalje, teh tveganj pa predlagatelj ne more obvladovati, glede na trajanje je epidemija že trajna ne pa trenutna okoliščina. Graja, da se sodišče ni ukvarjalo s tem, da je mati otrok v postopku izjavila, da bo varstvo za deklici plačevala sama, sicer pa sodišče ne reče nič o zmožnosti matere, da bi prispevala več in bolje k preživljanju (tako dohodkovno, kakor tudi z zmanjšanjem stroškov varstva, kvalitativno pa z večjo prisotnostjo, če bi se prilagodila potrebam otrok in poiskala primernejšo delo oziroma zaposlitev). Spregleda, da je mati, zaposlena kot zborovska pevka v operi, po izobrazbi profesorica, zato bi lahko dobila drugo službo, ki bi ji omogočala več preživljanja časa z deklicami, kar bi jima bilo v korist, saj mati ne bi izostajala od doma ponoči, kar pa bi bilo v prid tudi predlagatelju, ker bi odpadel strošek varstva deklic ponoči. Nazadnje se pritožuje glede odločitve o stroških postopka. Sodišče je spregledalo, da je predlog glede spremembe stikov vložila mati otrok, o čemer je bila dosežena poravnava, nadaljnji stroški pa bi se morali izločiti in separirati, kar ni bilo storjeno in je v tem delu sklep nemogoče preizkusiti. Stroškov ne priglaša. 3. Nasprotni udeleženki v svojem odgovoru na pritožbo obrazloženo odgovarjata na predlagateljeve pritožbene graje kot neutemeljene in predlagata, da sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrne in mu v plačilo naloži stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku so bile uporabljene določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ)1 ter Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)2, subsidiarno pa ZPP na podlagi 42. člena ZNP-1. 6. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nazadnje določena preživnina3 ne zniža, saj za njeno znižanje ne obstajajo spremenjene okoliščine, ki bi znižanje opravičevale. Tako ne obstajajo spremenjene okoliščine na strani predlagatelja, ko zatrjuje materialne nezmožnosti zaradi izgube zaposlitve kot tudi ne na strani potreb otrok, ko predlagatelj zatrjuje kot nepotreben strošek poseben šolski oziroma vrtčevski program Montessori, ki ga kot plačljivega obiskujeta oba otroka.

7. Nasprotna udeleženka je v tem postopku podala predlog, da se na novo uredijo stiki, o čemer je bilo odločeno s sklenitvijo sodne poravnave dne 30. 9. 2020 med udeleženci postopka, zato slednje ni več predmet tega postopka.

8. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1, prav tako tudi ne tistih, na katere se v pritožbi sklicuje predlagatelj in kar bo predmet nadaljnje obrazložitve. Sodišče prve stopnje je popolnoma in v celoti ugotovilo za ta postopek vsa pravno odločilna dejstva, na tej podlagi pa sprejelo pravilno materialnopravno odločitev, ki jo je obrazloženo in argumentirano obrazložilo, zato se nanjo v izogib ponavljanju sklicuje sodišče druge stopnje, v odgovor na pritožbene graje pa dodaja naslednje:

9. Že določena preživnina se lahko zniža (kot v postopku zahteva predlagatelj) oziroma zviša le pod pogojem, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če spremenjenih okoliščin v smislu potreb upravičenca oziroma zmožnostih zavezanca sodišče ne ugotovi, ni podlage za spremembo preživnine in to ne glede na to, da slednja morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca. Če pa sodišče ugotovi obstoj spremenjenih okoliščin, na podlagi katerih je bila preživnina določena (189. člen DZ), sodišče spremeni višino preživnine glede na (spremenjene) potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, z izvršilnim naslovom že določeno preživnino pa bodisi zniža ali zviša (197. člen DZ).

10. V našem primeru se je sodišče prve stopnje glede na predlog predlagatelja ukvarjalo z vprašanjem utemeljenosti znižanja nazadnje določene preživnine dne 27. 2. 2019 (glej opombo 3 tega sklepa), vse pa v okviru s strani predlagatelja zatrjevanih spremenjenih okoliščin.

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da na strani predlagatelja kot preživninskega zavezanca od prvotno določene preživnine do danes ni prišlo do bistvenih sprememb, ki bi kakorkoli utemeljevale njegov predlog, da se preživnina zniža. Tej ugotovitvi se v celoti pridružuje sodišče druge stopnje.

12. Res je, da je na strani predlagatelja, ki je predlog vložil 20. 3. 2020, za tem, in sicer 1. 10. 2020 prišlo do spremenjenih okoliščin, ker je s 1. 10. 2020 zaposlen za določen čas (do 31. 8. 2021) s krajšim delovnim časom (20 ur tedensko oziroma 50 % delovna obveznost), ko mu je pred tem pri istem delodajalcu dne 30. 9. 2020 sporazumno prenehalo delovno razmerje za nedoločen čas s krajšim delovnim časom (32 ur tedensko oziroma 80 % delovna obveznost) in znaša posledično njegova bruto plača 743,73 EUR (do takrat pa so bili obdavčljivi dohodki približno 934, 60 EUR mesečno, neupoštevaje regres za letni dopust). Sicer je še vedno lastnik osebnega vozila in ni lastnik nepremičnin, je pa sam povedal, da je kupil bivalni vikend4, ki ga uradno še nima v lasti zaradi ne v celoti poravnane kupnine. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil njegov dohodek po določitvi preživnine nekaj časa celo višji kot ob določitvi (934,60 EUR, ob določitvi 880,00 EUR), od 1. 10. 2020 pa je njegov dohodek dejansko nižji, vendar se sodišče druge stopnje pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je do tega prišlo iz razlogov na strani predlagatelja, ki glede na njegove sposobnosti in objektivne okoliščine5, ni naredil dovolj, da bi izboljšal svoje finančno stanje (glej točko 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa)6, posebej ob ugotovitvi, da je baletni plesalec, koreograf, učitelj baleta in zna romunski jezik. Da bi v vseh teh smereh kakorkoli iskal zaposlitvene možnosti, predlagatelj ni zatrjeval. Zapis sodišča prve stopnje, da ima predlagatelj visoko, namesto srednjo stopnjo izobrazbe, v ničemer ni vplival na pravilnosti in zakonitost odločitve. Trditev, da je, glede na njegov širok spekter delovnih sposobnosti, na možnost zaposlitve vplivala epidemija nalezljive bolezni COVID-19, pa je predlagatelj v postopku zatrjeval zgolj pavšalno, ne da bi se do tega konkretno opredelil in navedel razloge, ki so mu zaposlitev onemogočali, posebej ni pojasnil dejstva, da kljub temu, da je imel dveletni rok, za katerega trdi, da je potekel avgusta 2020, ni izpolnil dodatnega izobraževanja z opravo strokovnega izpita, kar je bila nenazadnje tudi posledica, da je prišlo do sporazumne razveze pogodbe o zaposlitvi in sklenitve nove pogodbe za krajši delovni čas, s tem pa tudi do nižjega mesečnega dohodka. V čem naj bi epidemija vplivala na njegovo izobraževanje oziroma izpolnitev pogojev po pogodbi o zaposlitvi ter kolikšna sredstva so bila za slednje sploh potrebna, predlagatelj v postopku ni pojasnil. Zgolj zatrjevana a povsem neobrazložena razloga, da sta na njegovo zaposlitveno možnost vplivala epidemija in pomanjkanje sredstev za dodatno izobraževanje, na odločitev sodišča prve stopnje ne moreta vplivati. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, gre za mladega človeka, ki sicer res nima več zaposlitvenih možnosti baletnega plesalca, ima pa zaposlitvene možnosti glede vseh ostalih znanj, ki jih je vešč. Sodišče druge stopnje zato pritrjuje sodišču prve stopnje, da je sicer res, da je prišlo med postopkom do zmanjšanja predlagateljevih mesečnih dohodkov, vendar ne v tolikšni meri, ki bi utemeljevale znižanje preživnine. Ob dejstvu, da je sodišče že ob določitvi preživnine mladoletnima otrokoma, njune potrebe ocenilo na cca. 440,00 in 380,00 EUR mesečno, skupno približno 820,00 EUR mesečno, je ugotoviti, da predlagatelj prispeva zgolj približno 37 % potreb otrok, medtem ko njuna mati prispeva bistveno več, približno 63 %, poleg tega pa ji ostane še vsakodnevna skrb za vzgojo, varstvo in oskrbo otrok. Pretežen del potreb otrok tako krije njuna mati, katere materialne in pridobitne zmožnosti so ostale enake kot ob določitvi preživnine in ji ob dejstvu, da prejema mesečno povprečno 1.024,00 EUR, nikakor ni moč naložiti še večjega prispevka. Poleg tega mati, kot je povedala, še dodatno sama prispeva za stroške varuške, čemur predlagatelj ni oporekal. V tej posledici se izkaže za neutemeljeno pritožbena graja, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi zakonite zastopnice, za katero predlagatelj trdi, da bi si lahko, glede na njeno izobrazbo, poiskala zaposlitev z višjimi prihodki, katerih opravljanje ne bi posegalo tudi v nočni čas, kot sedaj in so zato višji stroški za otroka, saj se mora zanju plačevati tudi varuška. Predlagatelj po eni strani pričakuje, da bo mati otrok spremenila svojo poklicno pot zaradi pridobivanja višjih dohodkov, po drugi strani pa sam ni pripravljen kakorkoli poskrbeti za dodatno delo in s tem večje prihodke glede na svoje znanje in delovne sposobnosti7. Predlagateljeve pritožbene trditve v smeri, da bi morala mati otrok narediti nekaj, da bi pridobivala višje dohodke, pri čemer sam glede tega ne naredi ničesar oziroma vsaj ne dovolj, so iz navedenih razlogov povsem neživljenjske in nesprejemljive. Dejstvo je, da gre za mladoletna otroka, od katerih en otrok obiskuje vrtec, drugi pa se je vključil v osnovnošolski program, ki potrebujeta določena denarna sredstva, nujna za njuno preživetje, za kar pa vsekakor morata poskrbeti starša otrok in to, če je le mogoče, v približno enakem bremenu. Ob dejstvu, da predlagatelj prispeva malo več kot tretjino denarnega zneska in na njegovi strani ni prišlo do bistveno spremenjenih razmer v smislu njegovih materialnih in pridobitnih zmožnosti, dodatnega bremena ni moč naložiti materi, kot to želi predlagatelj.

13. Nenazadnje ni moč slediti pritožbi, da otroka opustita Montessori program, ki naj jima ne bi bil v korist. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sta se starša (predlagatelj in mati otrok) že ob zadnji določitvi preživnine sporazumela o tem, da otroka obiskujeta Montessori program. Te okoliščine se torej niso spremenile zgolj zato, ker je starejši otrok pričel obiskovati osnovno šolo z Montessori programom. Res pa je, da so se v tem smislu potrebe starejšega otroka nekoliko zvišale, saj je plačilo tega programa v šoli nekoliko višje kot v vrtcu. Višje potrebe enega otroka pa posledično ne morejo biti razlog za znižanje preživnine. Zaradi tega so brezpredmetna pritožbena izvajanja o tem ali navedeni program koristi otrokoma oziroma, da bi opustitev le-tega bistveno zmanjšala mesečne potrebe otrok (pri čemer predlagatelj ne konkretizira koliko so obveznosti v denarju z obiskovanjem tega programa višje kot bi bile z obiskovanjem državnih šol).

14. Ob ugotovitvi, da ni prišlo do spremenjenih okoliščin, ki bi utemeljevale znižanje preživnine, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožba pa v celoti neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

15. Ker v smislu 101. člena ZNP-1 o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloča sodišče po prostem preudarku, je sodišče druge stopnje odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Stroške pritožbe nosi predlagatelj sam, ki je s pritožbo v celoti propadel, stroške odgovora na pritožbo pa nosita nasprotni udeleženki sami, saj le-ta k rešitvi zadeve na drugi stopnji ni prispevala.

1 Uradni list RS št. 15/2017 z dne 31. 3. 2017. 2 Uradni list RS št. 16/2019 z dne 15. 3. 2019. 3 S sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru N 23/2019 dne 27. 2. 2019 je bila določena preživnina za vsakega otroka 150,00 EUR, nazadnje usklajena na 151,20 EUR mesečno za vsakega otroka (obvestilo CSD Maribor). 4 S sredstvi iz naslova delitve skupnega premoženja in kreditom. 5 Predlagatelj je baletni plesalec, koreograf, učitelj baleta ter obvlada romunski jezik. 6 Sodišče prve stopnje je v točki 10 obrazložitve opravilo uradne poizvedbe pri Zavodu RS za zaposlovanje ter ugotovilo, da je bilo v preteklih 6 mesecih (druga polovica leta 2020) na območju Maribora, Ormoža, Slovenskih Konjic, Rogaške Slatine (relativno hitro dostopnih krajih) kar 17 razpisanih delovnih mest za učitelja baleta, od tega je predlagatelj predložil dokazila le o dveh prijavah na razpis. 7 Glej opombo 5 obrazložitve tega sklepa.