Jedro

Po vpogledu v listine priloženega spisa sodišče ugotavlja, da je tožena stranka svojo odločitev pravilno oprla na ugotovitev, da se obveznost iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 5. 3. 1984 izvršuje, kar seveda pomeni, da se je tožena stranka pravilno sklicevala tudi na določbo prvega odstavka 412. člena ZOR in zaključila, da je obveznost izpolnjevanja v primeru, kot je navedeni, solidarna, zato tožnica (prosilka) ne more zahtevati razveze pogodbe proti toženi stranki, ki obveznosti ne izpolnjuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 38/2013, zavrnila prošnjo prosilke A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot neutemeljeno. Odločitev je utemeljila s podatkom, da je prosilka, po skrbniku za poseben primer, dne 7. 1. 2013, vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), v kateri je zaprosila za dodelitev BPP pred Okrožnim sodiščem v Celju, v zadevi opr. št. P 859/2012. Tožena stranka je v zvezi z ugotavljanjem objektivnega pogoja za dodelitev BPP ugotovila, da iz navedene tožbe izhaja, da je tožnik B.B. vložil tožbo zoper C.C., zaradi razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju in da sta pravdni stranki in A.A., prosilka za BPP, dne 5. 3. 1984 sklenili pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Ker se tožena stranka v zadevi P 859/2012, C.C., ni držala svoje obveznosti iz prej navedene pogodbe, je moral domsko oskrbo prosilke plačevati tožnik sam, za kar prilaga tudi dokazila, C.C. pa je s tem grobo kršila pogodbo (561. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), zato je tožnik zahteval razvezo te pogodbe v razmerju med toženko in A.A. Prosilka je v predmetni zadevi P 859/2012 želela vstopiti v postopek na strani tožeče stranke in je izjavila, da soglaša, da se do ½ solastni delež tožene stranke na nepremičninah k.o. … po sodni razvezi predmetne pogodbe o dosmrtnem preživljanju vpiše v z.k. v korist prvotožeče stranke B.B., podredno pa postavlja zahtevek, da se v z.k. Okrajnega sodišča v Šentjurju, na spornih nepremičninah do ½ solastnem deležu tožene stranke C.C., vknjiži lastninska pravica za prosilko do ½ celote.

Tožena stranka se je sklicevala na določbe OZ, ki določa, da se s pogodbo o dosmrtnem preživljanju pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Kot izhaja iz same tožbe v zadevi P 859/2012, prvotožnik, ki je poleg tožene stranke s predmetno pogodbo o dosmrtnem preživljanju postal prevzemnik in preživljavec, navaja, da izpolnjuje vse obveznosti iz te pogodbe sam. Razlog za razvezo takšne pogodbe je neizpolnjevanje obveznosti ali spremenjene razmere. Spremenjenih razmer se v tožbi ne zatrjuje, saj zadostuje le razlog iz 561. člena OZ, to je neizpolnjevanje obveznosti. Vendar v zadevi ni sporno, da se pogodba izpolnjuje, ker to trdi tudi prvotožnik v tožbi. Zaveza med prvotožnikom in toženo stranko, pa je glede na naravo prevzetih obveznosti proti prosilki kot preživljanki solidarna, kar določa prvi odstavek 412. člena ZOR, ki se za ta primer uporablja glede na določilo 1060. člena OZ. Ker tako ena od oseb na strani preživljavca (prvotožnik) v celoti izpolnjuje obveznost, ki je bila prevzeta proti prosilki, ta ne more zahtevati razveze pogodbe proti toženi stranki, ki obveznosti ne izpolnjuje, saj je obveznost preživljanja solidarna. Tožena stranka se sklicuje na sodbo VSL 0056910. Glede na navedeno je tožena stranka mnenja, da prosilka kot drugotožeča stranka nima podlage, da zahteva razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ker se ta izpolnjuje. Iz navedenega razloga je njen zahtevek neutemeljen.

Tožnica v tožbi zatrjuje, da je odločitev tožene stranke, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, nezakonita. Sodišče je spregledalo, da je predmet obveznosti preživljavcev do preživljanke mesečno plačevanje doma ostarelih v znesku 80 EUR, kjer se nahaja preživljanka, to je tožnica. To je denarna obveznost, ki je vsekakor in enostavno deljiva med preživljalcema in takšna denarna obveznost traja že vsaj 10 let, odkar je preživljanka v domu za ostarele. Poleg tega je sodna praksa drugačna, kot si jo razlaga tožena stranka. Prilaga sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 591/2009 z dne 8. 10. 2009, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Šentjurju, št. P 49/2006 z dne 11. 3. 2009, kjer gre za podoben primer in v katerem je sodišče sodišče pravnomočno ugodilo tožbenemu zahtevku za razvezo podobne pogodbe. Na podlagi navedenega predlaga, da se zahtevku tožeče stranke ugodi in se ji v postopku P 859/2012 dodeli BPP. Podredno predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi in zadeva vrne v ponovno obravnavo toženi stranki. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka: Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu-v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja: BPP se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon našteva primeroma.

V obravnavanem primeru je tožena stranka tožničino prošnjo zavrnila po proučitvi postopka za katerega je prosilka zaprosila za dodelitev BPP. Gre za postopek v katerem je tožnik B.B. vložil tožbo zoper C.C., zaradi razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 5. 3. 1984, ki sta jo oba sklenila s tožnico v tem upravnem sporu. Tožnik v tej pravdni zadevi utemeljuje svoj zahtevek z navedbo, da C.C. svojih obveznosti iz prej navedene pogodbe ne izpolnjuje, torej s takim ravnanjem krši pogodbo, obveznosti iz te pogodbe pa v celoti izpolnjuje sam. V ta postopek želi vstopiti tudi tožnica v tem upravnem sporu, na strani tožnika. Glede na navedeno, ter po vpogledu v listine priloženega spisa, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka svojo odločitev pravilno oprla na ugotovitev, da se obveznost iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 5. 3. 1984 izvršuje, kar seveda pomeni, da se je tožena stranka pravilno sklicevala tudi na določbo prvega odstavka 412. člena ZOR in zaključila, da je obveznost izpolnjevanja v primeru, kot je navedeni, solidarna, zato tožnica (prosilka) ne more zahtevati razveze pogodbe proti toženi stranki, ki obveznosti ne izpolnjuje. Da gre za stališče, ki je skladno z določbami OZ oziroma ZOR, potrjuje tudi v sklepu Višjega sodišča Cp 1236/2009 z dne 10. 6. 2009 zavzeto pravno stališče, na katerega se je glede na dejansko stanje zadeve P 859/2012, tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno sklicevala.

Ker torej v obravnavanem primeru pogoj za dodelitev BPP ni izpolnjen, je sodišče tožničino tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka: Tožnica je ob vložitvi tožbe predlagala tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi tožničino zahtevo za povrnitev stroškov postopka.