Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep III Cp 484/2001

ECLI:SI:VSLJ:2001:III.CP.484.2001 Civilni oddelek

sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ugovor ugovorni razlogi sodna poravnava ugovor po izteku roka zastopanje
Višje sodišče v Ljubljani
23. maj 2001

Povzetek

Sodišče je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je ugodilo dolžničinemu ugovoru in razveljavilo sklep o izvršbi. Pritožba upnika je bila zavrnjena, ker je bila sodna poravnava z dne 3.11.1998, sklenjena med sindikatom in dolžnico, veljavna tudi za upnika, kljub temu, da ga sindikat ni pooblastil. Sodišče je ugotovilo, da je dolžnica uveljavljala ugovorni razlog po izteku roka, kar je bilo upravičeno, saj je bila prejšnja sodna poravnava razveljavljenja.
  • Ugovorni razlog po 5.točki 1.odstavka 55.člena ZIZAli je dolžnica upravičena do ugovora, ker je bila sodna poravnava z dne 10.12.1996 razveljavljenja s sodno poravnavo z dne 3.11.1998?
  • Veljavnost sodne poravnave sklenjene s sindikatomAli je sodna poravnava, ki jo je sklenil sindikat, veljavna tudi za upnika, ki ni pooblastil sindikata za zastopanje?
  • Upoštevanje ugovora po izteku rokaAli je dolžnica lahko uveljavila ugovor po izteku roka, ker se je dejstvo, na katerem temelji ugovor, zgodilo po nastanku izvršilnega naslova?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker je bila 2.točka sodne poravnave z dne 10.12.1996, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena s sodno poravnavo z dne 3.11.1998 in ker gre torej za dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev, ki je nastopilo po nastanku izvršilnega naslova, dolžnica pa ga je uveljavljala pred koncem izvršilnega postopka, je podan ugovorni razlog po 5.točki 1.odstavka 55.člena ZIZ. Ob tem pa ne morejo biti upoštevne upnikove pritožbene navedbe, da je sodno poravnavo iz leta 1998 sklenil sindikat, ki ga ni pooblastil za zastopanje v kolektivnem delovnem sporu zaradi kršenja kolektivne pogodbe. Iz 3.odstavka 57.člena ZDSS namreč izhaja, da sodna poravnava, ki jo v kolektivnem delovnem sporu sklene sindikat z delodajalcem, pomeni izvršilni naslov za vse tiste, ki jim taka poravnava daje neko pravico, torej tudi za upnika, kateremu daje pravico do izterjave premalo izplačanih plač.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo dolžničinemu ugovoru, razveljavilo sklep o izvršbi in zavrnilo upnikov predlog za izvršbo.

Proti sklepu se je pritožil upnik. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in sklep o izvršbi vzdrži v veljavi. Meni, da je ugotovitev sodišča, da je sodna poravnava z dne 3.11.1998 spremenila pred tem sklenjeno sodno poravnavo glede višine dolžnikove obveznosti, v nasprotju z dejanskim stanjem. Upnik namreč ni pristopil k omenjeni sodni poravnavi in tudi ni nikogar pooblastil, da jo sklene v njegovem imenu in za njegov račun. Zanj je tako sodna poravnava iz leta 1998 neobstoječa. Poleg tega pa je dolžnica predmetno poravnavo predložila po ugovornem roku, zato je sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati.

Na upnikovo pritožbo je dolžnica odgovorila, da je kasnejša sodna poravnava razveljavila 2.točko prejšnje poravnave, ki se nanaša na upnikovo terjatev. V obeh primerih sta stranki sodne poravnave isti in noben delavec ni sodeloval kot udeleženec v predmetnem kolektivnem delovnem sporu, v seznam premalo izplačanih plač pa so bili uvrščeni vsi delavci, tudi tisti, ki sindikata niso pooblastili za sklenitev poravnave. Sindikat podjetja je že po zakonu pooblaščen za sprožitev kolektivnega delovnega spora za vse delavce. Nova sodna poravnava zato tudi za upnika predstavlja edini veljavni izvršilni naslov. Poleg tega sodišče tudi po uradni dolžnosti pazi na to, kdo je lahko stranka v postopku, ali je ta stranka pravilno zastopana in sploh, ali je zakon pravilno uporabljen, torej tudi na to, ali se sme sodna poravnava razveljaviti za delavca, ki ni dal soglasja za njeno sklenitev. Prav tako tudi ne vzdrži upnikova trditev, da je novo sodno poravnavo dolžnica predložila prepozno. V konkretnem primeru so bili namreč izpolnjeni vsi zakonski pogoji za ugovor po izteku roka.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (v konkretnem primeru na podlagi izvršljive sodne poravnave) je mogoče izpodbijati iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Te razloge primeroma našteva Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ) v 1. odstavku 55.člena. Eden izmed njih je tudi razveljavitev sodne poravnave, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi. Dolžnik mora ugovor praviloma vložiti v osmih dneh po prejemu sklepa o izvršbi (9.člen ZIZ), razen, če ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev in je to dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oziroma v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. V takem primeru se ugovor lahko vloži tudi po preteku osmih dni vse do konca izvršilnega naslova (56.člen ZIZ).

V konkretnem primeru je dolžnica z ugovorom po izteku roka uveljavljala ugovorni razlog iz 5.točke 1.odstavka 55.člena ZIZ, torej, da je bila sodna poravnava z dne 10.12.1996, na podlagi katere je sodišče izdalo sklep o izvršbi, razveljavljena. Sodišče prve stopnje je po presoji višjega sodišča ravnalo prav, ko je temu ugovornemu razlogu sledilo in sklep o izvršbi razveljavilo, predlog za izvršbo pa zavrnilo. Sodišče prve stopnje je namreč utemeljeno štelo, da so podani pogoji za ugovor po izteku roka iz 56.člena ZIZ in ugovorni razlog iz 5.točke 1.odstavka 55.člena ZIZ, čeprav se je v svojem sklepu očitno pomotoma sklicevalo na 4.točko navedenega odstavka istega člena. Sodna poravnava z dne 3.11.1998, sklenjena med Sindikatom delavcev energetike Slovenije, SDE Nuklearne elektrarne Krško in dolžnico, je namreč razveljavila prav 2.točko med istima strankama sklenjene sodne poravnave z dne 10.12.1996, na podlagi katere upnik v tem postopku izterjuje svojo terjatev napram dolžnici. Sodna poravnava z dne 3.11.1998 sicer navaja, da se z njo "delno razveljavlja in spreminja" sodna poravnava z dne 10.12.1996, vendar pa je, izhajajoč iz njene vsebine, jasno, da gre dejansko za razveljavitev prej sklenjene sodne poravnave v 2. točki, ki bi jo moralo v konkretnem primeru sodišče prisilno izvršiti. Kasneje sklenjena sodna poravnava namreč na novo določa višino zneskov premalo izplačanih plač dolžničinim delavcem, število obrokov in zapadlost posameznih obrokov za predmetna izplačila. Sodna poravnava z dne 10.12.1996 je bila torej v 2.točki razveljavljena s sodno poravnavo z dne 3.11.1998. Ker gre tako za dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je nastalo po nastanku izvršilnega naslova (sodne poravnave iz leta 1996) in ga je dolžnica uveljavljala z ugovorom še pred koncem izvršilnega naslova, gre za upošteven ugovorni razlog po izteku roka. Upnikovim pritožbenim navedbam, da je dolžnica sodno poravnavo z dne 3.11.1998 predložila prepozno, tako ni mogoče slediti. Prav tako so neutemeljene tudi pritožnikove navedbe, da zanj nova sodna poravnava ne obstaja, saj jo je sklenil sindikat, ki pa ga on ni pooblastil za njeno sklenitev. Sindikat je organizacija delavcev, ki nastopa izključno v interesu delavcev in kot udeleženec te interese zastopa tudi v kolektivnem delovnem sporu zaradi kršenja kolektivne pogodbe (1.točka 6.člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94, ZDSS), kot v konkretnem primeru. Če je v takem sporu izdana odločba oziroma sklenjena poravnava, s katero se na zahtevo enega udeleženca drugemu udeležencu spora nalaga izpolnitev določene obveznosti, se ta odločba oziroma sodna poravanava kot izvršilni naslov nanaša na vsakogar, ki mu je bila z njo priznana kakšna pravica, čeprav se postopka ni udeleževal (po 3.odstavku 57.člena ZDSS). Sodna poravnava, ki jo je v imenu delavcev dolžnice dne 3.11.1998 z dolžnico sklenil sindikat, torej velja kot izvršilni naslov tudi za upnika, saj mu daje pravico na izplačilo premalo izplačane plače, to pa kljub temu, da se postopka, v katerem je bila sklenjena, ni udeleževal. Ob tem pa gre dodati tudi, da upnik priznava veljavnost sodne poravnave iz leta 1996, ki jo je sklenil isti sindikat kot poravnavo iz leta 1998. Zato so te njegove navedbe o drugi poravnavi nekosistentne.

Zaradi vseh navedenih razlogov je sodišče druge stopnje upnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.točka 365.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ).

Dolžnica je priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo. Odgovor na pritožbo proti sklepu po ZPP v zvezi z ZIZ ni predviden, zato stroški povezani z njim niso stroški, potrebni za izvršbo (1.odstavek 155.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je tako odločilo, da mora dolžnica sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (1.odstavek 165.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia