Jedro

Stroški opominov kot obveznost v notarskem zapisu vsebovane kreditne pogodbe so navedeni opisno na način, da se obračunajo v skladu z veljavno tarifo plačil banke. Vsi opredelilni elementi glede obveznosti, za katero ima notarski zapis moč izvršilnega naslova, morajo biti v njem zapisani, saj drugače nanj ni mogoče vezati dolžnikovega soglasja za neposredno izvršljivost v skladu določilom 4. člena ZN.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da sedaj glasi: „Ugovoroma dolžnikov se delno ugodi, sklep o izvršbi In 356/2013 Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 6. 2013 razveljavi v delu, ki se nanaša na 135,00 EUR stroškov opominov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter v tem obsegu predlog za izvršbo zavrne.

II. V ostalem se ugovora zavrneta.“

III. V ostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnika sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnikov zavrnilo in jima naložilo povrnitev upnikovih izvršilnih stroškov v višini 40,00 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Dolžnika takšno odločitev pravočasno izpodbijata s pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Menita, da upnik ni ustrezno razdelal opisno opredeljenih obveznosti, ki jih izterjuje, zato njihovega obračuna ne moreta preizkusiti. Zatrjujeta kršitev pravice do izjave in zmotno razporeditev trditvenega in dokaznega bremena med strankama. Sodišču prve stopnje očitata še neizvedbo dokaza z zaslišanjem strank in dokazov glede nespoštovanja omejitve izvršbe. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata pritožbene stroške.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Dovolitev izvršbe je vezana na obstoj zakonskih predpostavk, med katerimi je bistvena zahteva procesnega (formalnega) značaja, da obstoji izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena ZIZ), ki mora biti primeren za izvršbo (prvi odstavek 21. člena ZIZ).(1) Na to predpostavko pazi sodišče po uradni dolžnosti tako v ugovornem kot tudi v pritožbenem postopku (2. točka prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 55. člena ZIZ in smiselno drugi odstavek 350. člena ZPP).(2) Tak uradni preizkus pa je pokazal, da upnik nima izvršilnega naslova za stroške opominov v skupnem znesku 135,00 EUR.

6. Upnik je predlagal izvršbo na podlagi notarskega zapisa SV 1023/09 z dne 19. 11. 2009, ki ga je sestavil notar B.P. (priloga A10). Stroški opominov kot obveznost v tem notarskem zapisu vsebovane kreditne pogodbe št. 52/11600/09/208 so navedeni v 4. točki pogodbe opisno na način, da se obračunajo v skladu z veljavno tarifo plačil banke. S sklicevanjem na nek drug dokument, katerega vsebina ne izhaja iz predloženega notarskega zapisa, ni ustrezno. Vsi opredelilni elementi glede obveznosti, za katero ima notarski zapis moč izvršilnega naslova, morajo biti v njem zapisani, saj drugače nanj ni mogoče vezati dolžnikovega soglasja za neposredno izvršljivost v skladu z določilom 4. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN). Po pojasnjenem priloženih listin, ki so po vsebini izvlečki iz cenika upnika, ni dopustno upoštevati, saj niso vsebovani v notarskem zapisu.

7. Sicer pa je upnik ustrezno razdelal skupni izterjevani znesek po posameznih obveznostih v kartici prometa (priloga A2), kjer je razvidna tudi zapadlosti posameznih obveznosti in sprememba obveznosti v časovni dimenziji. Zato dolžnika s posplošenim zatrjevanjem, da upnikovega obračuna ne moreta preizkusiti, v obravnavanem postopku ne moreta biti uspešna. Njuna pravica do izjave, katere kršitev zatrjujeta, ni bila prizadeta. Ko je upnik ustrezno opredelil posamezne obveznosti (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ), je trditveno in dokazno breme glede morebitnih napak obračuna oziroma drugačnega dolga prešla na dolžnika (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Da dolžnika nista strokovnjaka kot je banka in nimata primernih orodij za obračun, ju ne razbremenjuje, da pridobita strokovno pomoč in v postopku predlagata izvedbo dokaza z izvedencem, česar pa nista storila. Posamezni elementi za preveritev s strani upnika podanega obračuna obveznosti izhajajo iz predloženega notarskega zapisa, zato trditev, da dolžnikoma niso poznani in zato ne moreta opraviti preveritve obračuna, ne more biti upoštevna.

8. V vlogi z dne 12. 11. 2013 dolžnika nista navedla nobene konkretnejše graje obračuna, zato se do nje sodišču prve stopnje posebej ni bilo treba opredeliti, saj se je do tovrstnih navedb opredelilo že z obrazložitvijo, da z nekonkretiziranimi ugovornimi navedbami ne moreta uspeti. Tudi v tej zvezi zatrjevana kršitev pravice do izjave ni podana.

9. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, ki povzema upnikovo stališče, da dolžnika nista navedla dokazne teme, torej vsebine, ki bi se naj z zaslišanjem dolžnikov dokazovala, kar izhaja iz povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnosti strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Zatrjevane nepravilnosti pri izvršbi, ki se nanašajo na spoštovanje omejitev izvršbe pri posegu na denarna sredstva na dolžnikovem računu, bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju presojati v postopku po 52. členu ZIZ, kjer bodo lahko izvedena tudi dolžnikovi predlagani dokazi.

11. Ko sodišče druge stopnje, razen odsotnosti izvršilnega naslova za stroške opominov, ni ugotovilo ne v pritožbi zatrjevanih kršitev, niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je ob delni ugoditvi pritožbi in spremembi izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje delno ugodilo ugovoru dolžnikov, delno razveljavilo sklep o izvršbi in zavrnilo izvršilni predlog, kot izhaja iz izreka (četrti odstavek 58. člena ZIZ in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem obsegu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Sodišče druge stopnje ocenjuje ugovorni in pritožbeni uspeh dolžnikov kot zanemarljiv, ko sta uspela le glede stranske terjatve stroškov, zato do povrnitve ugovornih in pritožbenih stroškov nista upravičena (a contrario prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : O obstoju izvršilnega naslova kot procesni predpostavki izvršbe primerjaj načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 30. junija 2004 in v njem navedeno sklicevanje na pravno teorijo, Pravna praksa, št. 28/2004, str. 28. Op. št. (2) : O uradnem preizkusu obstoja (primernega) izvršilnega naslova primerjaj Sklep II Ips 408/2003 z dne 27. 11. 2003.