Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - čigavo je dokazno breme, da bi bilo ugodeno tožbenemu zahtevku tudi, če bi toženec odgovoril na tožbo in bi sodišče izvedlo dokazni postopek, ob upoštevanju okoliščin, da je bila izdana zamudna sodba zaradi pasivnosti toženca, ki je zemljišče, ki je predmet pravde, že prodal, objavil ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča in nasprotoval sklenitvi prodajne s predkupnim upravičencem, na tožbo iz naslova priposestvovanja tega zemljišča pa ni odgovoril in tožbenemu zahtevku ni nasprotoval; - čigavo je dokazno breme glede obstoja in veljavnosti darilne pogodbe, na podlagi katere naj bi pravni prednik prvega toženca pridobil sporno zemljišče v last in posest od pravnega prednika drugega toženca, ki nista bila v sorodstvu, niti ni bil zatrjevan in izkazan razlog za darilo neznancu; - čigavo je dokazno breme, da v zemljiški knjigi predlagana predznamba lastninske pravice in predlagana zaznamba spora v korist tožnika, ne bi vplivala na ugoditev tožbenemu zahtevku v korist prvega toženca v zadevi P 642/2006, če tega prvi toženec kot tožnik ne bi zamolčal v tožbi in če bi drugi toženec odgovoril na tožbo in bi nasprotoval tožbenemu zahtevku.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - čigavo je dokazno breme, da bi bilo ugodeno tožbenemu zahtevku tudi, če bi toženec odgovoril na tožbo in bi sodišče izvedlo dokazni postopek, ob upoštevanju okoliščin, da je bila izdana zamudna sodba zaradi pasivnosti toženca, ki je zemljišče, ki je predmet pravde, že prodal, objavil ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča in nasprotoval sklenitvi prodajne pogodbe s predkupnim upravičencem, na tožbo iz naslova priposestvovanja tega zemljišča pa ni odgovoril in tožbenemu zahtevku ni nasprotoval; - čigavo je dokazno breme glede obstoja in veljavnosti darilne pogodbe, na podlagi katere naj bi pravni prednik prvega toženca pridobil sporno zemljišče v last in posest od pravnega prednika drugega toženca, ki nista bila v sorodstvu, niti ni bil zatrjevan in izkazan razlog za darilo neznancu; - čigavo je dokazno breme, da v zemljiški knjigi predlagana predznamba lastninske pravice in predlagana zaznamba spora v korist tožnika, ne bi vplivala na ugoditev tožbenemu zahtevku v korist prvega toženca v zadevi P 642/2006, če tega prvi toženec kot tožnik ne bi zamolčal v tožbi in če bi drugi toženec odgovoril na tožbo in bi nasprotoval tožbenemu zahtevku.

Obrazložitev

1. Vrhovno sodišče je v obravnavani pravdni zadevi enkrat že odločalo in s sklepom II Ips 180/2015 razveljavilo zavrnilno pravnomočno sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Utemeljilo je, da sta nižji sodišči spregledali izjemne okoliščine primera, in sicer da je tožnik zatrjeval, da je drugi toženec tožbo vložil fiktivno z namenom obiti prisilne predpise. Hkrati pa naj bi tudi toženec s svojo pasivnostjo, ko na tožbo ni odgovoril, dosegel izdajo zamudne sodbe. Postavilo se je na stališče, da je treba izbrisno tožbo obravnavati po prvem odstavku 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), pri čemer je pravno pomembno vprašanje, ali je do izdaje zamudne sodbe prišlo zaradi izigravanja zakona.

2. Tudi v ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je vknjižba lastninske pravice v korist prvega toženca pri parc. št. 2707 in 2708, obe k.o. ..., materialnopravno neveljavna in se jo izbriše ter se v zemljiški knjigi vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje v korist drugega toženca. Presodilo je, da tožnik ni uspel dokazati, da sta se toženca dogovarjala za obid prisilnih predpisov o prodaji kmetijskih zemljišč.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Predlog za dopustitev revizije je vložil tožnik in v njem izpostavil naslednja vprašanja: 1) čigavo je dokazno breme, da bi bilo ugodeno tožbenemu zahtevku tudi če bi toženec odgovoril na tožbo in nasprotoval tožbenemu zahtevku in bi sodišče izvedlo dokazni postopek, v primeru, ko je izdana zamudna sodba zaradi pasivnosti toženca, ki je zemljišče, ki je predmet pravde kot lastnik že prodal, objavil ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča in nasprotoval sklenitvi prodajne pogodbe s predkupnim upravičencem, na tožbo iz naslova priposestvovanja tega zemljišča pa ni odgovoril in tožbenemu zahtevku ni nasprotoval; 2) čigavo je dokazno breme glede obstoja in veljavnosti darilne pogodbe, na podlagi katere naj bi pravni prednik prvega toženca pridobil sporno zemljišče v last in posest od pravnega prednika drugega toženca, ki nista bila v sorodstvu niti ni bil zatrjevan niti izkazan noben razlog za darilo, to je za neodplačno razpolaganje v korist „neznanca“; 3) čigavo je dokazno breme, da v zemljiški knjigi predlagana predznamba lastninske pravice in predlagana zaznamba spora v korist tožnika ne bi vplivala na ugoditev tožbenemu zahtevku v korist prvega toženca v zadevi P 642/2006, če tega prvi toženec kot tožnik ne bi zamolčal v tožbi in če bi drugi toženec odgovoril na tožbo in bi nasprotoval tožbenemu zahtevku.

5. Predlog tožnik utemeljuje s tem, da je Vrhovno sodišče že v predhodnem razveljavitvenem sklepu poudarilo, da mora sodišče v novem sojenju uporabiti preiskovalna pooblastila, če je očitno, da toženca zavajata sodišče in tožnika. Vsa objektivna dejstva kažejo na nepoštenost tožencev, zato tožnik meni, da je sodišče dokazno breme nepravilno prevalilo na tožnika, ki je ravnal pošteno in zakonito. Prvi toženec je le pavšalno zatrjeval obstoj ustne darilne pogodbe, kar je med neznanci neobičajni in nenavadno, drugi toženec pa se je le pretvarjal, da o ničemer nič ne ve in se ničesar ne spomni. V takih okoliščinah je zato nesprejemljivo, da je sodišče verjelo, da je bila med pravnima prednikom tožencev sklenjena ustna darilna pogodba. Pri presoji ali sta toženca zaobšla prisilne predpise o prodaji kmetijskih zemljišč, sodišči tudi nista upoštevali okoliščine, da je bila v zemljiški knjigi predlagana predznamba lastninske pravice v korist tožnika.

6. Predlog je utemeljen.

7. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so glede predlaganih vprašanj izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.