Jedro

Pri izbiri metode, po kateri je sodišče ovrednotilo višino obravnavane nepremičnine, gre za vprašanje uporabe materialnega prava. Zmotna uporaba materialnega prava pa ni obnovitveni razlog.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Prva nasprotna udeleženka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog prve nasprotne udeleženke, vložen dne 21. 2. 2014, za obnovo postopka določitve odškodnine za stanovanjsko hišo v L. in druge objekte na B., drevje, dela in stroške, kar je bilo pravnomočno odločeno v postopku N 182/98 z odločbami Okrajnega sodišča v Ljubljani N 182/89 z dne 29. 3. 2012 v zvezi s sklepom VSL II Cp 1894/2012 z dne 22. 8. 2012 in sklepoma VS RS II Ips 287/2012 z dne 7. 2. 2013 in 27. 5. 2013. 2. Tako je odločilo po ugotovitvi, da se nasprotna udeleženka sklicuje na 10. točko 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP), pri čemer se kot na nov dokaz za obnovo postopka sklicuje na cenitev izvedenca D. Ž. z dne 17. 1. 2014, pri tem pa graja metodo, po kateri je bila pravnomočno določena odškodnina za stavbo. Zavzema se za tržno metodo namesto metodologije po Pravilniku o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in drugih nepremičnin (Ur. l. SRS, št. 8/97, PEM), ki jo je na podlagi 41. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS, št. 5/80 s spremembami; ZRPPN) kot relevantno pravo uporabilo sodišče. Ker je metodologija PEM del pravne podlage, nestrinjanje z materialnim pravom pa ni obnovitveni razlog, je predlog za obnovo kot nedovoljen zavrglo.

3. Zoper sklep vlaga pritožbo prva nasprotna udeleženka. Pritožbenih razlogov ne konkretizira. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlogu za obnovo postopka ugodi, stroške z izrednim pravnim sredstvom pa naloži v plačilo predlagatelju s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da predlog za obnovo postopka ni bil res vložen zaradi zmotne uporabe materialnega prava, pač pa zato, ker je izvedenec v mnenju z dne 17. 1. 2014 podal povsem drugačne (dejanske) podatke kot v predhodnih mnenjih. Navajal je vrednosti nepremičnine po 1.000,00 EUR na m2 za klet in po 2.200,00 EUR na m2 za bivalne prostore in nadstropja. Gre za nove strokovne podatke – ceno, ki vpliva na odškodnino. Doslej še niso bili izpostavljeni. Zato predstavljajo nov dokaz. Ne drži ocena sodišča, da gre le za preračun tržne vrednosti stanovanjskega objekta na B.. Z obračunom in preračunom nasprotna udeleženka le izkazuje, da so podani pogoji za obnovo postopka – da bi z novim dokazom dosegla zanjo ugodnejšo odločbo. Prvotno je bila določena odškodnina v višini 181.831,80 EUR, ob uporabi novega mnenja bi bil stanovanjski objekt ocenjen vsaj na 568.484,00 EUR. Iz prejšnjih mnenj izvedenca ni bilo mogoče narediti preračuna vrednosti stanovanjske hiše po ceni za en kvadratni meter. Tudi zato gre za nov dokaz. V prejšnjem postopku je bilo pomembno izpostavljeno vprašanje, po kateri metodi naj se določi odškodnina. Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 287/2012 z dne 7. 2. 2013 jasno zavzelo stališče, da je metoda tržne vrednosti pravična. Tega sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo. Prezrlo je nasprotno stališče Vrhovnega sodišča, ki se je sklicevalo na judikat II Ips 81/2012. Slednje zavzema stališče, da mora odškodnina za razlastitev prizadetemu omogočiti, da si na trgu pridobi stvar iste vrednosti kot je tista, ki mu je bila odvzeta. Na ta način se je tudi Vrhovno sodišče v obravnavanem postopku postavilo na stališče, da je treba upoštevati tržno metodo in ne metode PEM. Samo jo je sprejelo le, ker je izvedenec po tej metodi določil višjo odškodnino kot po tržni metodi. Zdaj je izvedenec izrecno navedel, kolikšna je bila predvidena prodajna cena po posameznih površinah. S tem je strankam in sodišču ponudil nov dokaz, s katerim prej nihče ni razpolagal. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica skuša skozi obnovitveni razlog novih dejstev in dokazov uveljaviti izbiro metode, po kateri je sodišče ovrednotilo višino obravnavane nepremičnine (objekt na B.). V predlogu za obnovo postopka je trdila, da izvedeniško mnenje izvedenca z dne 17. 1. 2014 predstavlja nov dokaz o tržni vrednosti nepremičnine, ki dokazuje, da je bila metoda PEM, po kateri je bila določena odškodnina v pravnomočno končanem postopku, neprimerna in da je dosojena odškodnina nepravična, ker je prenizko ocenjena. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje s tem graja uporabo materialnega prava. Zmotna uporaba materialnega prava ni obnovitveni razlog. Presoji pravilne uporabe materialnega prava je med zakonsko predvidenimi izrednimi pravnimi sredstvi namenjena revizija. Slednja je v obravnavanem primeru potrdila pravilnost stališča nižjih sodišč o uporabi materialnopravne metode PEM za oceno višine odškodnine za razlaščeni objekt (kar skuša v obravnavanem postopku ponovno omajati pritožnica). Tržno metodo je po njegovi presoji treba uporabiti za višino odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče (o čemer nižji sodišči tedaj še nista odločali in zaradi česar se postopek na prvi stopnji po delni razveljaviti v revizijskem postopku nadaljuje s postopkom na prvi stopnji). Pritožnica priznava, da sta bili v pravnomočno zaključenem postopku obravnavani višina odškodnine za objekt tako po metodi PEM kot po metodi tržne vrednosti. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje ocenam tako ugotovljenih višin odškodnin pritožnica ni nasprotovala. V pritožbenem in revizijskem postopku je grajala le izbrano metodo, kar pa je ocenilo in zavrnilo tako pritožbeno sodišče (točka 15 sklepa VSL II Cp 1894/2012 z dne 22. 8. 2012), kot revizijsko sodišče (točka 33 sklepa II Ips 287/2012 z dne 7. 2. 2013). Ob materialnopravni presoji, da je pravilna osnova za določitev odškodnine za razlaščeno stavbo metoda PEM in ne tržna vrednost, parametri, ki jih je izvedenec v nadaljnjem postopku upošteval pri oceni vrednosti stavbnega zemljišča (ki med drugim vključujejo tudi oceno predvidene prodajne cene posameznih površin v primerljivem objektu, kar izpostavlja pritožnica), ne morejo predstavljati novega dejstva, novo izvedeniško mnenje pa ne novega dokaza, ki bi dopuščal predlagano obnovo postopka. Podlaga za obnovo so namreč lahko samo tista nova dejstva, ki so pravno pomembna z vidika pravne kvalifikacije spornega razmerja, na kateri temelji s predlogom za obnovo izpodbijana pravnomočna odločba - v obravnavanem primeru torej dejstva, ki so pomembna za presojo višine odškodnine po metodi PEM. Ker je bila v obravnavanem primeru pravno odločilna višina odškodnine, ugotovljena z metodo PEM, je upoštevaje to pravno kvalifikacijo nepomembno, kakšna bi bila odškodnina po tržni metodi z upoštevanjem podatkov, ki jih ponuja pritožnica.

6. Drži, da se je do pravilne uporabe materialnega prava (izbire metode PEM) opredelilo revizijsko sodišče. V točki 33 jo je potrdilo kot pravno pravilno. Sodišče prve stopnje je to zadosti jasno navedlo v razlogih na strani 4 sodbe sklepa, da mu ni mogoče očitati absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na tržno metodo. Prezre, da je Vrhovno sodišče z razlogi, ki jih izpostavlja pritožba, na tržno metodo opozorilo v zvezi z odmero višine odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče,in ne za stavbo. Tudi o tem ima izpodbijani sklep pravilne in jasne razloge na strani 4 izpodbijanega sklepa, ki jim pritožbeno sodišče pritrjuje.

7. Obnova postopka kot izredno pravno sredstvo je pridržana za primere najtežjih procesnih kršitev in primere, ko je z uporabo novih dejstev oziroma s predlaganjem novih dokazov pod zakonsko določenimi pogoji možno dopustiti posege v pravnomočno sodno odločbo. Uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava skozi institut predloga za obnovo postopka kot obnovitveni razlog ni dovoljen. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tak predlog zavrglo, pravilna. Ker sklep tudi ni obremenjen ne z uveljavljenimi ne z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami, ga je sodišče druge stopnje potrdilo, pritožbo pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

8. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. čelna ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato naj sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.