Jedro

Tožeča stranka niti s stopnjo verjetnosti obstoja terjatve ni izkazala, saj je bil v navedeni zadevi predlog za izdajo začasne odredbe vložen že po izvedbi celotnega dokaznega postopka, zato je lahko sodišče prve stopnje na podlagi celovito izvedenega dokaznega postopka s stopnjo prepričanja ugotovilo, da so bili podatki o prihodkih prve tožene stranke, ki so bili posredovani tožeči stranki, podatki o njenih dejanskih dohodkih, zato prvi toženki ni mogoče očitati, da je tožnico namerno zavedla in pri njej s prevaro povzročila zmoto z namenom, da bi jo napeljala k sklenitvi pravnega posla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III. točka izreka odločbe) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo v višini 763,89 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev te obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani III. točki izreka zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, na podlagi katere bi se drugi toženi stranki prepovedala odtujitev in obremenitev njenega solastninskega deleža do 1/4 nepremičnin z ID številkama X in Y, in bi se prepoved odtujitve in obremenitve zaznamovala v zemljiški knjigi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Opozarja, da je sodišče v konkretnem primeru spregledalo ključne okoliščine in sicer, da je v postopku za izdajo začasne odredbe v skladu z materialnim pravom zahtevana nižja stopnja verjetnosti, kot v odločitvi o glavni stvari. Sodišče ni upoštevalo izvedenskega mnenja v spisu ter izpovedi pravdnih strank. Dokazni postopek je pokazal obstoj okoliščin, da je toženka z visoko stopnjo verjetnosti prirejala podatke o uspešnosti finančnega poslovanja predmetnega gostinskega lokala. Izvedenec je namreč pojasnil, da je računovodski program M. omogočal prirejanje podatkov o resničnih in dejanskih prihodkih poslovanja. Od tega je bila tudi odvisna višina prikazanega prometa davčnemu organu. Toženca sta vedela, da prav podatki o uspešnosti poslovanja predstavljajo bistveno okoliščino za sklenitev pravnega posla na strani tožeče stranke. Drugi toženec je kot zaupanja vredna oseba - uslužbenec DURS tožnici predstavljal toliko večjo kredibilnost in s tem povečal vero v resničnost podanih podatkov.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo ter pri tem tudi ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6. Na podlagi določila 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju2 je predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve utemeljen, če sta kumulativno podana oba pogoja, in sicer verjetno izkazana terjatev ter nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

7. Sodišče prve stopnje je predlagano začasno odredbo zavrnilo, ker je štelo, da uveljavljana terjatev ni verjetno izkazana. V obravnavani zadevi tožeča stranka odškodninski tožbeni zahtevek gradi na tezi, da jo je tožena stranka namerno zavedla k prevzemu utečenega posla T., skupaj z nakupom premičnin in zalog, tako da ji je o prihodkih tega lokala za čas od 1. 1. 2009 do 30. 9. 2009 predložila ponarejeno dokumentacijo. Tožeča stranka niti s stopnjo verjetnosti obstoja terjatve ni izkazala, saj je bil v navedeni zadevi predlog za izdajo začasne odredbe vložen že po izvedbi celotnega dokaznega postopka, zato je lahko sodišče prve stopnje na podlagi celovito izvedenega dokaznega postopka s stopnjo prepričanja ugotovilo, da so bili podatki o prihodkih prve tožene stranke, ki so bili posredovani tožeči stranki, podatki o njenih dejanskih dohodkih, zato prvi toženki ni mogoče očitati, da je tožnico namerno zavedla in pri njej s prevaro povzročila zmoto z namenom, da bi jo napeljala k sklenitvi pravnega posla. Še manj pa je to mogoče očitati drugemu tožencu, ki ni bil niti pogodbena stranka predmetnega pravnega posla, temveč je pri pogovorih v zvezi s sklepanjem pravnega posla sodeloval le kot družinski član pri urejanju zasebnih zadev prve toženke.

8. Glede na navedeno je bilo pritožbo potrebno zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano odločbo v III. točki izreka potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

9. Pritožnica s pritožbo v postopku zavarovanja ni uspela, zato je dolžna toženi stranki povrniti njene priglašene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka je upravičena do povrnitve stroškov sestave odgovora na pritožbo po tarifni številki 3468 v višini 472,20 EUR, povišano za količnik 0,3 za zastopanje dveh strank po tar. št. 1200, 141,66 EUR, pavšalnih stroškov po tarifni številki 6002 v višini 12,28 EUR, ter 22% DDV, kar vse skupaj znese 763,89 EUR.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju ZIZ.