Jedro

Pravno osebo se lahko (delno) oprosti plačila sodnih taks le, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma se ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek zavrnilo, ugodilo pa podrejenemu predlogu in obveznost plačila sodne takse za ta postopek odložilo do izdaje odločbe prve stopnje.

2. Zoper sklep je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi, podredno pa tako, da ji dovoli odlog plačila sodne takse do pravnomočnega zaključka postopka. Navaja, da je svojo trditev o slabem premoženjskem finančnem in likvidnostnem stanju izkazala. Sodišče je v obrazložitvi navedlo zgolj, da računovodski izkazi sicer izkazujejo, da posluje z izgubo in da so na dan 31. 12. 2013 njena denarna sredstva znašala 0,00 EUR, da pa to še ne dokazuje, da sredstev za plačilo takse (4.875,00 EUR) ne more zagotoviti takoj, niti jih ne bo mogla zagotoviti do izdaje odločbe. Sodišče se ni izjavilo do dejstva, da je njen transakcijski račun pri H., d.d. blokiran in da na njem v zadnjem obdobju ni bilo prilivov. To pa jasno nakazuje na dejstvo, da slabo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ni zgolj trenutno, temveč traja že kar nekaj časa in da tudi v prihodnosti brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more plačati sodne takse. Sodišče bi njeno premoženjsko stanje lahko preverilo tudi po uradni dolžnosti in tudi tako ugotovilo stanje na računu pri H., d.d. Sodišče ni obrazložilo, zakaj ni ugodilo podrednemu predlogu in obveznost plačila sodne takse odložilo do pravnomočnega zaključka zadeve in sklepa v tem obsegu ni mogoče preizkusiti. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče zmotno uporabilo tudi materialno pravo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravno osebo se lahko (delno) oprosti plačila sodnih taks le, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti (11. člen Zakona o sodnih taksah – ZST-1). Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da glede na podatke iz izjave o premoženjskem stanju in podatke iz bilance za leto 2013 in letnega poročila tožeče stranke za leti 2012 in 2013, pritožnica ni izkazala, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti. Res letno poročilo za leto 2013 izkazuje čisto izgubo iz poslovanja v višini - 5.459,00 EUR ter skupno bilančno izgubo v višini - 33.029,00 EUR, stanje po rekapitulaciji stroškov od januarja do junija 2014 pa tekočo izgubo v višini - 4.129,07 EUR, iz bilance stanja na dan 31. 12. 2013 pa je razvidno, da so denarna sredstva pritožnice na ta dan znašala 0,00 EUR (kar vse je sodišče prve stopnje upoštevalo) in da iz javno dostopnih podatkov izhaja, da na njenem računu pri H., d.d. ni bilo prilivov, vendar v predlogu sama pove, da pa razpolaga z rezerviranimi/likvidnimi sredstvi, ki jih uporablja za pokrivanje tekočih stroškov poslovanja. Poleg tega sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da pritožnica z ničemer ne izkaže, da si zneska 4.875,00 EUR ne more izposoditi ali ga pridobiti s prodajo svojih sredstev. Tudi ni niti pojasnila, kako bi bila s plačilom takse ogrožena njena dejavnost, niti v kolikšnem delu bi vendarle bila sposobna plačati sodno takso (možna je le delna oprostitev plačila sodne takse). Pravilno in zakonito je tako sodišče prve stopnje presodilo, da tožeča stranka ni izkazala pogojev za (delno) oprostitev plačila sodne takse za redni postopek in tudi ne, da sredstev za plačilo (v nobenem primeru) ne more zagotoviti (brez ogrožanja svoje dejavnosti). Glede na njene siceršnje likvidnostne težave pa nato upravičeno odločilo, da se ugodi podrejenemu predlogu in se ji obveznost plačila sodne takse za ta postopek odloži do izdaje odločbe prve stopnje. Pri tem je pojasnilo, da se stranki v primeru odloga lahko plačilo takse odloži najdlje do izdaje odločbe, kot je to določeno v 11. členu ZST-1 (zakon torej ne predvideva odloga plačila takse do pravnomočnosti izdane odločbe). Glede na to, da zakon določa, do kdaj se v primeru odloga lahko odloži plačilo takse, sodišču prve stopnje svoje odločitve v tem delu ni bilo potrebno posebej obrazlagati, zato so pritožbene navedbe o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka neutemeljene.

5. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).