Jedro

Na spletnih straneh Ministrstva je bilo za delovno mesto, na katerega se je prijavil tožnik, navedeno, kaj morajo kandidati priložiti k prijavi. Tožnik vseh prilog, ki bi jih bilo potrebno priložiti, k prijavi ni priložil, zato se taka prijava šteje kot nepopolna. 21. člen Uredbe pa daje organu pravico, da kandidata, ki je poslal nepopolno prijavo, ne uvrsti v izbirni postopek. Pred tem organ ni dolžan prijavitelja pozvati k dopolnitvi prijave, to pa lahko stori, če oceni, da so pomanjkljivosti nebistvene.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom prvostopenjski organ tožnika ni uvrstil v izbirni postopek na javnem natečaju za prosto delovno mesto višji referent v referatu za davčni register v Davčni upravi RS. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bil na spletni strani Ministrstva za javno upravo dne 23. 4. 2008 objavljen javni natečaj za prosto delovno mesto višjega referenta v referatu za davčni register v Davčni upravi RS. V obrazložitvi se prvostopenjski organ sklicuje na 2. odstavek 61. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZJU), ki določa, da s kandidati, ki ne izpolnjujejo natečajnih pogojev, izbirnega postopka ni treba opraviti. Prvostopenjski organ nadalje citira 21. člen Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS št. 139/06, v nadaljevanju Uredba), ki določa, da se kandidatov ne uvrsti v izbirni postopek, če pošljejo nepopolno prijavo ali iz prijave izhaja, da ne izpolnjujejo natečajnih pogojev. Nepopolna je tista prijava, kjer kandidat ne predloži vseh prilog, ki so navedene v objavi javnega natečaja in ne navede razlogov, zaradi katerih jih ni predložil, ter prijava, iz katere ni mogoče razbrati, ali izpolnjuje natečajne pogoje. Iz navedenih razlogov tožnik ni bil uvrščen v izbirni postopek.

Tožnik se je zoper prvostopenjski sklep pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. V obrazložitvi svojega sklepa drugostopenjski organ med drugim navaja, da tožnik v izbirni postopek ni bil uvrščen zaradi tega, ker k svoji prijavi ni predložil vseh zahtevanih izjav o izpolnjevanju pogojev oziroma vseh zahtevanih dokazil iz objave javnega natečaja, med drugim izjave o nekaznovanosti in izjave o državljanstvu. Na spletni strani Ministrstva za javno upravo je bilo navedeno, da se formalno nepopolne prijave v skladu z 21. členom Uredbe ne bodo uvrstile v izbirni postopek. Organ prve stopnje ni dolžan pozvati prijavitelja k dopolnitvi prijave, saj 3. odstavek 21. člena Uredbe določa, da organ kandidata lahko pozove k dopolnitvi prijave le v primeru, če oceni, da so pomanjkljivosti prijave nebistvene. V konkretnem primeru pa je prvostopenjski organ glede na pomanjkanje več izjav o izpolnjevanju pogojev očitno ocenil, da so pomanjkljivosti tožnikove prijave bistvene.

Tožnik v tožbi navaja, katero dokumentacijo je priložil k prijavi. Z vsemi priloženimi prilogami ga niso uvrstili v nadaljnji postopek, kjer bi lahko zahtevali morebitne dopolnitve k vlogi. Tožena stranka med bistvene priloge prišteva tudi potrdilo o državljanstvu in o nekaznovanosti. Če je že šlo za pomanjkljivosti, je bila ta pomanjkljivost vsekakor nepomembna in bi se jo dalo v nadaljnjem postopku odpraviti. Neprimerno je sklicevanje na 61. člen ZJU, ki določa, da s kandidati, ki ne izpolnjujejo natečajnih pogojev, razgovora ni treba opraviti. Neprimerno je tudi sklicevanje na 21. člen Uredbe, saj je iz vsega priloženega jasno razvidno, da izpolnjuje vse pogoje vsaj za nadaljnji postopek. Prvostopenjski organ pa ni uporabil tistega določila 21. člena Uredbe, ki določa, da organ kandidata lahko pozove k dopolnitvi, če gre za nebistvene pomanjkljivosti in v obravnavni zadevi bi bila uporaba tega določila primerna. Tožnik predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bilo na spletni strani Ministrstva za javno upravo razvidno, kaj morajo kandidati priložiti k prijavi. Tožnik v skladu z 21. členom Uredbe ni bil uvrščen v izbirni postopek, ker ni predložil vseh zahtevanih izjav o izpolnjevanju pogojev oziroma vseh zahtevanih dokazil iz objave javnega natečaja. Med drugim je bila to izjava o nekaznovanosti, izjava o državljanstvu, izjava, da zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Prvi odstavek 60. člena ZJU določa, da se za postopek javnega natečaja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o ustni obravnavi. Drugi odstavek 60. člena ZJU pa določa, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena vlada uredi z uredbo način vročanja oziroma obveščanja kandidatov in ravnanja z nepopolnimi vlogami. Vlada je to vprašanje uredila z Uredbo, ki med drugim določa, da je nepopolna tista prijava, kjer kandidat ne priloži vseh prilog, ki so navedene v objavi javnega natečaja, in ne navede razlogov, zaradi katerih jih ni priložil, ter prijava, iz katere ni mogoče razbrati, ali izpolnjuje natečajne pogoje. V objavi javnega natečaja je bilo navedeno, da se formalno nepopolne vloge v skladu z 21. členom Uredbe ne bodo uvrstile v izbirni postopek. Tožnikovo sklicevanje na tretji odstavek 21. člena Uredbe v konkretnem primeru ni utemeljeno. Tretji odstavek 21. člena Uredbe namreč organu daje možnost, da lahko kandidata pozove k dopolnitvi prijave, če oceni, da so pomanjkljivosti iz drugega odstavka 21. člena Uredbe nebistvene. To pomeni, da organ lahko pozove, ne pa, da mora pozvati kandidata k dopolnitvi prijave. V konkretnem primeru je prvostopenjski organ ocenil, da so pomanjkljivosti bistvene. Za delodajalca je bistvenega pomena, da ve vsaj to, ali je zoper kandidata vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Slednje ima vpliv na razmerje zaupanja med delavcem in delodajalcem ter na organizacijo delovnega procesa. Pogoji za imenovanje v naziv so tudi državljanstvo Republike Slovenije, da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejana, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev ter da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, kot je to določeno v 2. odstavku 88. člena ZJU. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Uredba v prvem odstavku 21. člena določa, da se v izbirni postopek ne uvrsti kandidat, ki pošlje nepopolno prijavo ali iz njegove prijave izhaja, da ne izpolnjuje natečajnih pogojev. Kandidatu se izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba. Drugi odstavek 21. člena Uredbe pa med drugim določa, da je nepopolna prijava tista, kjer kandidat ne predloži vseh prilog, ki so navedene v objavi javnega natečaja, in ne navede razlogov, zaradi katerih jih ni predložil. Iz upravnega spisa je razvidno, da je bilo na spletnih straneh Ministrstva za javno upravo za delovno mesto, na katerega se je prijavil tožnik, navedeno, kaj morajo kandidati priložiti k prijavi. Med drugim je bilo pod točko 4 navedeno, da je potrebno priložiti pisno izjavo kandidata, da je državljan Republike Slovenije, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev, ter da zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Sodišče ocenjuje, da med strankama ni sporno, da vseh prilog, ki bi jih bilo potrebno priložiti k prijavi, tožnik ni priložil. Skladno z zgoraj citiranim 21. členom Uredbe se taka prijava šteje kot nepopolna, isti člen Uredbe pa organu tudi daje pravico, da kandidata, ki je poslal nepopolno prijavo, ne uvrsti v izbirni postopek. Skladno z določilom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, ZUP) se nepopolne prijave sicer pošljejo stranki v dopolnitev, vendar pa ZJU v 60. členu določa izjemo od tega pravila. Prvi odstavek 60. člena ZJU sicer določa, da se za postopek javnega natečaja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, vendar pa drugi odstavek 60. člena določa, da se ne glede na določilo prvega odstavka tega člena ravnanje z nepopolnimi vlogami uredi z Uredbo. Zakonodajalec je torej dal vladi pravico, da postopek ravnanja z nepopolnimi vlogami uredi drugače, kot je določeno z ZUP. V Uredbi je v tretjem odstavku 21. člena določeno, da če organ oceni, da so pomanjkljivosti prijave iz prejšnjega odstavka nebistvene, lahko kandidata pozove k dopolnitvi prijave. Iz navedenega določila izhaja, da organ ni dolžan prijavitelja pozvati k dopolnitvi prijave, ampak to le lahko stori, če oceni, da so pomanjkljivosti nebistvene. V navedenem primeru se je organ poslužil pravice, ki mu jo daje Uredba, da vložnika ni pozval k dopolnitvi, ker je ocenil, da manjkajo bistvene priloge. Ne glede na navedeno pa so bili v objavi javnega natečaja vsi potencialni kandidati opozorjeni na to, da se formalno nepopolne prijave ne bodo uvrstile v izbirni postopek. Iz navedenih razlogov ni mogoče upoštevati tožbenih navedb o tem, da so bile pomanjkljivosti prijave nebistvene in da bi moral biti tožnik zato pozvan, da prijavo dopolni, saj organ tega ni dolžan storiti, ampak to le lahko stori, če sam oceni, da so pomanjkljivosti nebistvene.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUS-1).