Jedro

V zapuščinskih postopkih je materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino po pokojni sodijo denarna sredstva na zlatem računu, odprtem pri N. d.d. in denarna sredstva na varčevalnem računu, odprtem pri isti banki, prav tako pa tudi 40 slik, olja na platnu, različnih dimenzij, vse označene z imeni. Prav tako je ugotovilo, da je bila zapustnica ob smrti vknjižena kot (so)lastnica nepremičnin s parcelno št. 569/2 k.o.V. do 11/20, parc. št. 569/1 k.o. V. do celote, parc. št. 3508, 3509, 3510 k.o. G.O., vse do 1/2 in parc. št. 3511 ter 3512 k.o. G.O., obe do celote. Kot dediča na podlagi oporoke, ki so jo vsi dediči priznali kot pristno in pravno veljavno, je razglasilo zapustničinega moža MC, za volilojemnike pa zapustničino hčer DC, sina MC, vnuka LC in vnukinjo MC, ki jim je pokojna zapustila umetniške slike.

Pritožbo zoper sklep o dedovanju in volilu vlaga DC iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da sodišče ni pravilno ugotovilo obsega zapuščine, prav tako pa ni pridobilo dednih izjav vseh dedičev. Pritožnica je na zapuščinski izjavi podala izjavo, da se ne strinja z delom oporoke, po katerem naj bi bila že dedno odpravljena, zato bi jo sodišče moralo pozvati, ali uveljavlja nujni delež. Napačno je ugotovljen tudi obseg zapuščine. Sodišče je v sklepu, v nasprotju z ugotovitvami na obravnavi zapisalo, da v zapuščino sodijo samo denarna sredstva. V zapisniku je namreč navedeno, da v zapuščino sodi premoženje po smrtovnici, v kateri pa so navedene tudi nepremičnine. Zapustnica je bila v trenutku smrti še vknjižena kot (so)lastnica zgoraj navedenih nepremičnin. Z vnukom LC je sicer sklenila darilno pogodbo, vendar pa je ta predlog za vpis v zemljiški knjigi podal šele po njeni smrti, zapuščina pa preide na dediče v trenutku smrti zapustnika, torej to v konkretni zadevi velja tudi za nepremičnine. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

V zapuščinskih postopkih je materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno (prim. II Cp 4087/2009). V situaciji, ko je pritožnica na zapuščinski obravnavi izrazila svoje nestrinjanje z določbo oporoke, iz katere izhaja, da naj bi od zapustnice (in njenega moža) prejela veliko več kot znaša nujni delež, bi jo sodišče moralo pozvati, ali s tem (smiselno) uveljavlja prav tega. Zapuščinsko sodišče mora namreč ves čas postopka paziti na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo (prvi odstavek 165. člena Zakona o dedovanju, v nadaljevanju: ZD), zato mora obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pa pravico do dediščine, velikost dednega deleža in pravico do volila (prvi odstavek 207. člena ZD). Ne glede na to mora sodišče druge stopnje, glede na vsebino pritožbe, smiselno šteti, da pritožnica (morebiti) sedaj uveljavlja nujni delež. To je dovoljena pritožbena novota, saj gre za uveljavljanje pravice in bi moralo tudi iz tega razloga izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo.

Pritožba utemeljeno opozarja tudi na vprašanje obsega zapuščine. Tako iz zapisnika zapuščinske obravnave najprej izhaja, da zapustnica ob smrti ni bila lastnica nepremičnin, v nadaljevanju pa je sodišče zapisalo, da v zapuščino sodi premoženje po smrtovnici (v kateri pa so navedene tudi nepremičnine). Poleg tega je sodišče pred izdajo sklepa o dedovanju prejelo tudi vlogo pritožnice, v kateri ta opozarja, da je bila zapustnica ob svoji smrti v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica sedaj spornih nepremičnin ter da je bil predlog za vknjižbo po darilni pogodbi podan po njeni smrti. Glede na takšne ugotovitve sodišče ni imelo podlage za zaključek, da v zapuščino sporne nepremičnine ne sodijo. Glede na določbo prvega odstavka 11. člena in 40. člena Stvarnopravnega zakonika ter 7. člena Zakona o zemljiški knjigi, po katerem se lastninska pravica na nepremičnini pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, bi sodišče tak sklep lahko sprejelo le pod pogojem, da lastništvo nepremičnin med strankami zapuščinskega postopka ne bi bilo sporno.

Sodišče druge stopnje je tako na podlagi 354. in 355. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD izpodbijani sklep razveljavilo, saj bo moralo zapuščinsko sodišče pred ponovnim odločanjem o zadevi ugotoviti, ali pritožnica uveljavlja nujni delež, kot tudi, ali je med strankami sporen obseg zapuščine.