Jedro

Prvostopenjski organ z navedeno tožničino vlogo ni imel ustrezne podlage za izdajo vsebinske upravne odločbe. Iz vloge namreč ni mogoče brez dvoma zaključiti, ali tožnica od toženke zahteva odločitev o prijavi prebivališča tožničinega moža, ali zahteva sklenitev aneksa k najemni pogodbi zaradi spremembe števila oseb, ki uporabljajo stanovanje, ali morebiti prosi za izdajo soglasja lastnika stanovanja za prijavo bivališča ali (še) kaj drugega. Prvostopenjski organ je, ne da bi pred tem razčistil, kakšen je pravni zahtevek tožnice (kakšna je točno njegova vsebina in pravna narava), v upravnem postopku izdal izpodbijano odločbo, s katero je odločil, da se zahtevi tožnice ne ugodi in se "ne dovoli ponovne prijave" tožničinega moža na omenjenem naslovu. Pri tem niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ ni navedel pravne podlage za to, da je postopal oziroma izdal odločbo v upravnem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Občinske uprave Občine Ajdovščina, št. 352-2/2015-14 z dne 7. 2. 2017, in odločba Župana Občine Ajdovščina, št. 3523-4/2017-2 z dne 13. 4. 2017, se odpravita ter se zadeva vrne Občinski upravi Občine Ajdovščina v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožnica je pri tem sodišču vložila tožbo, v kateri je navedla, da gre za odločbo Župana Občine Ajdovščina, št. 3523-4/2017-2 z dne 13. 4. 2017. Nadalje je tožnica navedla, da živi na naslovu ... v Ajdovščini. Vložila je prošnjo, da bi tam živel tudi njen mož, ki se je vrnil iz Nemčije, vendar je toženka prošnjo zavrnila, s čimer se tožnica ne strinja. Želi namreč, da bi lahko z možem živeli skupaj kot družina. Zato sodišče prosi "za pozitivno rešitev".

2. Z odločbo Župana Občine Ajdovščina, št. 3523-4/2017-2 z dne 13. 4. 2017 (v nadaljevanju: drugostopenjska odločba) je bila, kot izhaja iz izreka, zavrnjena tožničina pritožba zoper odločbo Občinske uprave Občine Ajdovščina, št. 352-2/2015 z dne 16. 10. 2015. Tožnica je tožbo uperila zoper drugostopenjsko odločbo, sledeč nepravilnemu oziroma nejasnemu pravnemu pouku, ki ga je prejela v tej odločbi.

3. Kot izhaja iz vsebine tožbenih navedb in spisov zadeve, pa se tožnica ne strinja in vsebinsko izpodbija odločbo Občinske uprave Občine Ajdovščina, št. 352-2/2015-14 z dne 7. 2. 2017 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je bilo odločeno, da se zahtevi tožnice ne ugodi in se posledično ne dovoli ponovne prijave moža A.A. na naslov ..., Ajdovščina, neprofitno stanovanje št. ... v lasti toženke. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica podala vlogo za ponovno sklenitev najemne pogodbe oziroma prijavo prebivališča za moža A.A. Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je bila tožnici, na njeno zahtevo, zaradi odselitve moža iz Slovenije, 16. 10. 2015 izdana odločba, št. 352-2/2015, s katero se je tožnici dovolilo izjemno nadaljevanje najemnega razmerja brez javnega razpisa za zgoraj navedeno stanovanje. Izpolnjeni so bili namreč pogoji iz 110.a člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1), po katerem je možno izjemno nadaljevanje najemnega razmerja brez javnega razpisa, če najemnik neprofitnega stanovanja, ki ga oddaja občina, trajno zapusti to stanovanje zaradi nastanka nove družine ali ob preselitvi v drugo stanovanje zunaj kraja bivanja, in sicer v takem primeru lastnik sklene najemno pogodbo brez javnega razpisa z enim od ožjih družinskih članov, ki ob izselitvi najemnika prebiva v stanovanju, ima v njem prijavljeno stalno bivališče, je naveden v najemni pogodbi in izpolnjuje pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Ker je bilo tožnici dovoljeno izjemno nadaljevanje najemnega razmerja brez javnega razpisa zaradi trajne preselitve moža (ki je bil do 16. 10. 2015 najemnik stanovanja) v drugo stanovanje izven kraja bivanja, prvostopenjski organ zaključi, da ponovna prijava bivališča in vpis na najemno pogodbo za občinsko neprofitno stanovanje ni možna.

4. Sodišče je tožbo vročilo toženki, ki je predložila spise, povezane z zadevo, in podala odgovor na tožbo. V njem opisuje okoliščine oziroma potek dogajanja v zvezi s predmetnim stanovanjem od njegove dodelitve družini A. v letu 2010. Vztraja pri svoji odločitvi (izpodbijani in drugostopenjski odločbi) ter njenih razlogih, ki jih je ponovno navedel tudi Župan v drugostopenjski odločbi.

5. Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov:

6. Kot je razvidno iz predloženih spisov, sta v letu 2010 tožničin mož A.A. in toženka, po izvedenem javnem razpisu, sklenila najemno pogodbo za občinsko neprofitno stanovanje, v katerem so poleg tožničinega moža živeli tudi tožnica in njuni otroci. Toženka je nato z odločbo, št. 352-2/2015 z dne 16. 10. 2015, zaradi preselitve tožničinega moža v drugo stanovanje zunaj kraja bivanja, na podlagi določb 110a. člena SZ-1 tožnici dovolila izjemno nadaljevanje najemnega razmerja brez javnega razpisa in s tožnico sklenila najemno pogodbo za neprofitno stanovanje z dne 2. 11. 2015. 7. Z vlogo z dne 31. 1. 2017, naslovljeno na toženko, je tožnica, sklicujoč se na najemno pogodbo z dne 2. 11. 2015, prosila za "prijavo prebivališča moža A.A." na naslovu Ajdovščina, ..., št. stanovanja ... Pojasnila je, da se je v januarju 2017 mož vrnil iz Nemčije, v Sloveniji je našel zaposlitev in bo živel z družino na omenjenem naslovu.

8. Po presoji sodišča prvostopenjski organ z navedeno tožničino vlogo ni imel ustrezne podlage za izdajo vsebinske upravne odločbe. Iz vloge namreč ni mogoče brez dvoma zaključiti, ali tožnica od toženke zahteva odločitev o prijavi prebivališča tožničinega moža, ali zahteva sklenitev aneksa k najemni pogodbi zaradi spremembe števila oseb, ki uporabljajo stanovanje (drugi odstavek 91. člena SZ-1 in 25. člen najemne pogodbe), ali morebiti prosi za izdajo soglasja lastnika stanovanja za prijavo bivališča v smislu četrtega odstavka 7. člena Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju: ZPPreb-1), ali (še) kaj drugega. Prvostopenjski organ je, ne da bi pred tem razčistil, kakšen je pravni zahtevek tožnice (kakšna je točno njegova vsebina in pravna narava), v upravnem postopku izdal izpodbijano odločbo, s katero je odločil, da se zahtevi tožnice ne ugodi in se "ne dovoli ponovne prijave" tožničinega moža na omenjenem naslovu. Pri tem niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ ni navedel pravne podlage za to, da je postopal oziroma izdal odločbo v upravnem postopku. Prvostopenjski organ se sklicuje na določbo 110a. člena SZ-1, ki ureja, kdaj je mogoče izjemno nadaljevanje najemnega razmerja brez javnega razpisa, vendar pa to (odločitev o izjemnem nadaljevanju najemnega razmerja) ni predmet izpodbijane odločbe. Župan pa, poleg splošnih določb 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) glede odločanja drugostopenjskega organa o pritožbi, v uvodu svoje odločbe navaja 110. člen SZ-1, ki pa ureja sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze ali prenehanju zunajzakonske skupnosti.

9. Ker navedeno ne omogoča zaključka, da so bila v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, pravilno upoštevana pravila postopka, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožbi ugodilo, odpravilo je izpodbijano odločbo in, kot to določa tretji odstavek 64. člena ZUS-1, zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijano odločbo izdal, v ponovni postopek. Sodišče je na podlagi pooblastila, ki mu ga daje tretji odstavek 64. člena ZUS-1, odpravilo tudi drugostopenjsko odločbo. Iz navedenega v njenem uvodu in izreku namreč izhaja, da je drugostopenjski organ odločil o pritožbi tožnice zoper odločbo Občinske uprave Občine Ajdovščina, št. 352-2/2015 z dne 16. 10. 2015, medtem ko v obrazložitvi drugostopenjske odločbe navedeni razlogi kažejo, da gre za odločanje o pritožbi, ki jo je tožnica vložila 16. 2. 2017, to pa je (bila), glede na predložene spise zadeve, pritožba zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo z dne 7. 2. 2017. 10. Pred ponovnim odločanjem naj toženka najprej razčisti, kakšen pravni zahtevek tožnica z vlogo z dne 31. 1. 2017 sploh uveljavlja, glede na to pa potem ugotovi, ali (in v katerem delu) ima v konkretnem primeru sploh podlago za upravno odločanje. Za odločanje o prijavi (stalnega in začasnega) prebivališča je pristojna upravna enota (glej prvi odstavek 4. člena ZPPreb-1 in 65. člen ZUP). Kolikor pa je tožnica z vlogo z dne 31. 1. 2017 toženki predlagala izdajo soglasja v smislu četrtega odstavka 7. člena ZPPreb-1 oziroma sklenitev aneksa k najemni pogodbi v smislu drugega odstavka 91. člena SZ-1, pa je treba pojasniti, da so stanovanjska oziroma stanovanjska najemna razmerja praviloma civilnopravne narave. V SZ-1, na katerega se sklicuje toženka, je odločanje v upravnem postopku predvideno v drugem odstavku 87. člena (odločanje o upravičenosti do uvrstitve na prednostno listo in o uvrstitvi med upravičence, ki jim bodo zagotovljena stanovanja po posameznem javnem razpisu ter o neuvrstitvi med tiste, ki jim bodo zagotovljena stanovanja - ko gre za oddajanje neprofitnega stanovanja v najem) ter v 89. členu (odločanje o upravičenosti do zamenjave neprofitnega stanovanja ali o preselitvi). Če zakon ne daje podlage za upravno odločanje, gre (zgolj) za izjavo volje toženke kot lastnika stanovanja oziroma najemodajalca, ki se ne izrazi v obliki upravnega akta.

11. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter ostalih spisov zadeve tožbi treba ugoditi in upravna akta odpraviti (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).