Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in naslednji; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Igorja Luzarja, kot predsednika senata ter mag. Zlate Jerman in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in namestitev ter vzdrževanje medicinske opreme, medicinskih naprav, aparatov in sistemov za Urgentni kirurški blok v objektu UKC DTS pritličje, faza 3b in faza 3c« v sklopu 25 »Angiografski intervencijski C-lok za hibridno OP«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Arbor Medical d.o.o., Mariborska cesta 85, Orehova vas, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in partnerke, o.p., d.o.o., Slovenska cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Urad Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, Ulica Ambrožiča Novljana 7, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 6. 2026

odločila:

1.

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika kot izhaja iz točke 2 dokumenta št. 4300-16/2021-2718-505 »Odločitev« z dne 3. 2. 2026.

2.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 34.161,20 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3.

Vlagatelju se na njegov račun vrne preostanek založenega zneska predujma za izdelavo strokovnega mnenja, tj. znesek v višini 500,00 EUR.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu na Portalu javnih naročil objavil dne 16. 9. 2025, pod št. objave JN007255/2025-EUe16/01, s popravkom in istega dne tudi v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 604920-2025, s popravkom. Naročnik izvaja odprti postopek v skladu s 40. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in naslednji; v nadaljevanju: ZJN-3). Naročnik je javno naročilo razdelil na 35 sklopov.

Naročnik je dne 17. 12. 2025 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN007255/2025-ODL/02 objavil dokument »Odločitev« z dne 17. 12. 2025, s katerim je predmetno javno naročilo v sklopu 25 »Angiografski intervencijski C-lok za hibridno OP« (v nadaljevanju: sklop 25) oddal vlagatelju, nato pa dne 31. 12. 2025 pod št. objave JN007255/2025-ODL/02-P01 dokument »Razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 25: Angiografski intervencijski C-lok za hibridno OP« z dne 31. 12. 2025, s katerim je predhodno odločitev o oddaji naročila v sklopu 25 razveljavil, postopek oddaje javnega naročila pa vrnil v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Dne 12. 1. 2026 je nato naročnik na Portalu javnih naročil pod št. objave JN008356/2025-ODL/03 objavil dokument »Odločitev« z dne 10. 1. 2026, s katerim je javno naročilo v sklopu 25 ponovno oddal vlagatelju. Zoper navedeno odločitev je ponudnik Siemens Healthcare d.o.o., Ljubljana dne 22. 1. 2026 vložil zahtevek za revizijo. Naročnik je dne 3. 2. 2026 sprejel dokument »Odločitev«, ki ga je dne 6. 2. 2026 objavil na Portalu javnih naročil pod št. objave JN008356/2025-ODL/04. Z njim je prejetemu zahtevku za revizijo ugodil in odločitev z dne 10. 1. 2026, s katero je javno naročilo v sklopu 25 oddal vlagatelju, razveljavil. Kot navaja, je po ponovnem pregledu ponudbene dokumentacije ponudnika, ki mu je oddal javno naročilo (tj. vlagatelja), ugotovil, da njegova ponudba ni dopustna. Pojasnil je, da je zahteva iz vrstice 91, določena v okviru zahtev za slikovni sistem in akvizicijsko delovno postajo v dokumentu »Opisi opreme_Faza 3c-250828«, zavihek »Angiograf« (v nadaljevanju: zahteva 91), skladno s katero mora sistem omogočati pulzno fluoroskopijo z ločljivostjo 2k in globino vsaj 12 bit, opredeljena kot samostojna zahteva, ločeno od zahtev, ki se nanašajo na detektor, zato dokazovanje izpolnjevanja te zahteve zgolj s podatkom o detektorski matriki ne more predstavljati verodostojnega dokazila o izpolnjevanju fluoroskopske ločljivosti v realnem času. Dalje je pojasnil, da vlagatelj v svoji ponudbi ni predložil podatka o ločljivosti/matriki pulzne fluoroskopije oz. tega ni izkazal z verodostojnim dokazilom proizvajalca, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Pojasnil je tudi, da iz predložene ponudbene dokumentacije vlagatelja v nobenem primeru ne izhaja izrecna potrditev proizvajalca, da ponujeni sistem v fluoroskopskem načinu omogoča pulzno fluoroskopijo z ločljivostjo 2k in globino vsaj 12 bit oz. potrditev o »2k pulzni fluoroskopiji« za ponujeni sistem, zato izpolnjevanja zahteve 91 ne more šteti za izkazano. Ker je ocenil, da zahteva ni izkazana z zahtevanimi verodostojnimi dokazili, je ponudbo vlagatelja štel za nedopustno. Javno naročilo v sklopu 25 je zato oddal ponudniku Siemens Healthcare d.o.o., Letališka cesta 29C, Ljubljana, za ponudbo katerega je ugotovil, da je dopustna (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 2. 2026 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo), v katerem zatrjuje, da izpodbijana odločitev temelji na napačni in nezakoniti ugotovitvi o domnevni nedopustnosti njegove ponudbe; predlaga, da se razveljavi, zahteva tudi povrnitev stroškov pravnega varstva.

Vlagatelj navaja, da je naročnik v izpodbijani odločitvi zavzel stališče, da je zahteva glede pulzne fluoroskopije samostojen tehničen parameter, ki bi moral biti v proizvajalčevi tehnični dokumentaciji potrjen z izrecno navedbo, da sistem omogoča »2k« fluoroskopijo, in da sklicevanje na detektorsko matriko ter na bitno globino ne predstavlja zadostnega in verodostojnega dokazila o izpolnjevanju te zahteve. Ker dobesednega zapisa ni našel, je zaključil, da vlagatelj zahteve 91 ni izkazal na zahtevan način.

Vlagatelj zatrjuje, da je v svoji ponudbi predložil vsa zahtevana tehnična dokazila, in sicer uradno tehnično dokumentacijo proizvajalca ponujenega sistema (v nadaljevanju: dokument dok2), iz katere objektivno in preverljivo izhajajo ključni tehnični parametri, relevantni za presojo izpolnjevanja zahteve 91, tj. ločljivostni razred sistema ter bitna globina. Poudarja, da naročnik ni preveril, ali iz objektivnih tehničnih parametrov sistema in celotne vsebine tehnične dokumentacije izhaja izpolnjevanje zahteve in da razpisna dokumentacija ni zahtevala, da mora biti izpolnjevanje zahteve 91 potrjeno z dobesednim zapisom, ki bi terminološko sovpadal z besedilom razpisne dokumentacije oz. namenskim zapisom proizvajalca niti ni določila posebnega dokaznega standarda glede načina potrditve te zahteve. Kot verodostojno dokazilo je določil katalog, prospekt ali drug uraden material proizvajalca, iz katerega je na kakršenkoli način razvidno izpolnjevanje postavljenih tehničnih zahtev. Prav takšno dokumentacijo je vlagatelj predložil. V njej so jasno označene lastnosti (parametri), ki izkazujejo izpolnjevanje zahteve 91 oz. iz nje po vsebini izhajajo vsi relevantni podatki, ki potrjujejo, da ponujeni sistem vlagatelja presega zahtevani ločljivostni razred ter zahtevano bitno globino, zaradi česar bi moral naročnik šteti, da je zahteva 91 izpolnjena. Če bi sledili naročnikovi logiki, bi bilo treba za vsak funkcionalni način delovanja sistema predložiti ločeno, izrecno formulirano proizvajalčevo potrditev z identično terminologijo kot v razpisu, ne glede na to, ali so relevantni tehnični parametri že objektivno razvidni iz uradne specifikacije (na temelju preostalih relevantnih tehničnih lastnosti).

Ker bitna globina presega minimalno zahtevo naročnika in matrika zajema po številu slikovnih elementov očitno presega prag, ki se označuje kot razred 2k, je tehnična sposobnost sistema za zagotavljanje pulzne fluoroskopije v ločljivostnem razredu ≥2k in z globino vsaj 12 bit že na ravni izvornega zajema in obdelave slikovnih podatkov objektivno potrjena. Upoštevaje te podatke sistem že po tehnični logiki delovanja digitalne slikovne verige omogoča generiranje in procesiranje slike v zahtevanem ločljivostnem in sivinskem razredu.

Fluoroskopija je način kontinuiranega oz. pulznega zajema rentgenske slike v realnem času. Ni ločen tehnični modul, ki bi imel svojo ločljivost neodvisno od detektorja, temveč je funkcionalni režim iste slikovne verige in vsak fluoroskopski posnetek je rezultat detektorskega zajema (matrika), analogno-digitalne pretvorbe (bitna globina), digitalne obdelave in prikaza. Vsak posamezen fluoroskopski okvir nastane tako, da detektor zajame rentgensko energijo, jo pretvori v digitalni signal in jo posreduje procesni verigi. Kakovost tega okvirja je zato v prvi vrsti določena z dvema temeljnima parametroma, to je s prostorsko ločljivostjo izvornega zajema (detektorska matrika - določa, koliko diskretnih slikovnih točk sistem lahko zazna pri enem zajemu (kapaciteta sistema)) in dinamičnim razponom sivinske diferenciacije (bitna globina - določa, v koliko diskretnih sivinskih nivojih je vsak posamezen piksel kvantiziran). Korelacija med navedenima podatkoma je neposredna in tehnično neločljiva. Če sta matrika in bitna globina na ravni, ki ustreza oz. presega ≥2k in ≥12 bit, potem sistem kot celota tehnično omogoča fluoroskopijo v tem razredu. Procesna veriga lahko podatke optimizira, filtrira ali prilagodi kliničnemu protokolu.

Vlagatelj nasprotuje navedbam naročnika, da detektorska matrika ne opisuje, v kakšni ločljivosti sistem dejansko zajema, obdeluje in prikazuje slike v fluoroskopskem načinu in navedbam, da detektor z matriko 2k še ne pomeni, da sistem zagotavlja 2k ločljivost pri fluoroskopiji. Njegova razlaga je poenostavljena in metodološko zgrešena. Detektorska matrika v sodobnih angiografskih sistemih ni samostojen, izoliran element, temveč temeljni del integrirane slikovne verige, ki vključuje akvizicijo, analogno-digitalno pretvorbo, digitalno procesiranje in prikaz. Je fizični izvor podatkov, ki se v fluoroskopiji zajemajo in nadalje obdelujejo; izhodiščni in odločilni tehnični parameter za presojo, ali sistem omogoča fluoroskopijo v določenem ločljivostnem razredu. Naročnik s svojimi trditvami implicitno napačno predpostavlja, da bi moral ponudnik dodatno dokazovati še specifično konfiguracijo procesiranja slike v točno določenem fluoroskopskem režimu, čeprav takšna zahteva v razpisni dokumentaciji ni bila postavljena. Naročnik prezre tudi pomen bitne globine, ki neposredno vpliva na kakovost fluoroskopske slike, zlasti na kontrastno ločljivost in možnost zaznavanja subtilnih razlik v sivinskih vrednostih.

Vlagatelj za neutemeljeno označuje navedbo naročnika, da je zahteva 91 v razpisni dokumentaciji opredeljena kot samostojna zahteva, ločena od zahtev, ki se nanašajo na detektor, zaradi česar naj dokazovanje izpolnjevanja zahteve 91 zgolj s podatkom o detektorski matriki ne bi moglo predstavljati verodostojnega dokazila o izpolnjevanju fluoroskopske ločljivosti v realnem času. Takšna razporeditev zahtev v razpisni dokumentaciji ima zgolj sistematično in preglednostno funkcijo, ne pa tehnično-vsebinskega pomena, ki bi med posameznimi elementi slikovne verige vzpostavljal popolno dokazno ločnico.

Vlagatelj navaja, da bi moral naročnik, v kolikor je dvomil v izpolnjevanje zahteve 91, skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 in skladno z izrecno pridržano obveznostjo, določeno v dokumentu Razpisna dokumentacija, poglavje 2. Tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, točki 2. Zahteve glede izkaza tehničnih lastnosti ponujene opreme (v nadaljevanju: poglavje 2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pred izločitvijo vlagateljeve ponudbe najprej preveriti obstoj in vsebino podatkov, ki jih je vlagatelj že predložil v ponudbi, ter po potrebi zahtevati pojasnila oz. dodatna dokazila, ki bi omogočila nedvoumno presojo tehničnih zmogljivosti sistema. Takšno pojasnilo ne bi predstavljajo posega v ponudbo v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, temveč bi pomenilo zakonito in dopustno preverjanje že zatrjevanih ter z uradno proizvajalčevo dokumentacijo izkazanih tehničnih lastnosti ponujenega sistema. Ker naročnik tako ni ravnal, je kršil določila lastne razpisne dokumentacije, drugi odstavek 89. člena ZJN-3 in načelo sorazmernosti. Opozarja na potrebno razlikovanje med nedopustnim naknadnim dopolnjevanjem ponudbe v delu tehničnih specifikacij ter dopustnim preverjanjem resničnosti že podanih navedb in dokazil, iz vsebine katerih že izhaja izpolnjevanje zahteve. Morebiten poziv na pojasnilo bi v konkretnem primeru pomenil zgolj potrditev tehničnega vidika že ponujene rešitve, ne pa spremembe predmeta ponudbe.

Izpostavlja, da je naročnik v istem postopku že dvakrat ugotovil, da je njegova ponudba tehnično ustrezna in mu javno naročilo tudi oddal, po pritiskih konkurenčnega ponudnika pa je svojo presojo spremenil in zavzel diametralno nasprotno stališče. Takšno ravnanje objektivno vzbuja resen dvom v zakonitost in nepristranskost njegove presoje.

Vlagatelj v izkaz navedb o tem, da je zahteva 91 tehnično in dokazno izpolnjena že na podlagi predložene proizvajalčeve dokumentacije ter da naročnik za nasproten zaključek nima podlage, predlaga imenovanje izvedenca ustrezne stroke, ki bo potrdil, da podatek o detektorski matriki najmanj 2480 × 1900 in 16-bitni bitni globini po pravilih stroke pomeni, da sistem razpolaga z izvorno ločljivostno in dinamično kapaciteto, ki omogoča pulzno fluoroskopijo v ločljivostnem razredu ≥2k in z globino vsaj 12 bit. Pojasnil bo, da fluoroskopija kot način delovanja uporablja podatke, ki jih generira detektor, ter da brez ustrezne detektorske matrike in zadostne bitne globine zahtevane ločljivosti in dinamičnega razpona v realnem času sploh ni mogoče doseči. Potrdil bo tudi, da pojem »2k« v odsotnosti normativne definicije v razpisni dokumentaciji v stroki pomeni ločljivostni razred, ki se presoja na podlagi objektivno merljivih parametrov, kot so število slikovnih elementov in bitna globina, ne pa na podlagi terminološke formulacije v katalogu proizvajalca. Predlaga tudi zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, ki bo lahko izpovedal o predstavljenih navedbah.

Vlagatelj, kot podporni dokaz že predloženim ter vsebinsko, po njegovem zatrjevanju, zadostnim dokazilom iz predložene ponudbe, zahtevku za revizijo prilaga sodno overjeno izjavo proizvajalca ponujenega aparata z dne 27. 1. 2026, s katero slednji izrecno potrjuje, da je zahteva 91 izpolnjena. Poudarja, da izjava proizvajalca ne spreminja predmeta ponudbe, ne uvaja nove tehnične lastnosti in ne nadomešča manjkajočega dokazila, temveč zgolj eksplicitno potrjuje tisto, kar iz tehničnih specifikacij že objektivno izhaja.

Vlagatelj navaja še, da sta v Republiki Sloveniji že nameščena dva tehnično zelo primerljiva angiografska sistema, zato bi lahko naročnik, v primeru strokovnega dvoma glede zanesljivosti ali zmogljivosti sistema v fluoroskopskem načinu, napravil poizvedbo pri referenčnih naročnikih.

Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo, skladno z drugim odstavkom 27. člena ZPVPJN, dne 20. 2. 2026 posredoval izbranemu ponudniku v izjasnitev. Izbrani ponudnik se je do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 23. 2. 2026, v kateri njegovim navedbam nasprotuje. Navaja, da sta matrika detektorja in matrika fluoroskopije dva različna termina in dve popolnoma različni stvari. Matrika detektorja je številka, ki pove, na koliko majhnih delčkov je razdeljeno aktivno detektorsko polje, ki zaznava rentgensko svetlobo in jo spremeni v električne signale (gre za statično lastnost neke komponente sistema). Podatek o matriki fluoroskopije pa pove, največ koliko majhnih delčkov sestavlja sliko fluoroskopije, ki jo vidi uporabnik sistema. Glede na dejstvo, da je fluoroskopija proces zagotavljanja žive slike na osnovi rentgenske svetlobe, gre torej za posledico dinamičnega procesa. V nasprotju z navedbami vlagatelja to ni pogled izbranega ponudnika, ki bi naj ga vsilil naročniku ampak strokovnjaku splošno znano dejstvo, ki ga vlagatelj v tekstu revizijskega zahtevka potrdi večkrat tudi sam. Navaja, da že iz navedb vlagatelja izhaja, da matrika detektorja ne more biti edino merilo za matriko fluoroskopije, če tudi vlagatelj pravi, da gre signal v procesno verigo, v kateri se s signalom lahko in mora zgoditi marsikaj, preden sistem omogoči prikaz slike fluoroskopije. Z matriko detektorja so podane samo teoretične možnosti, nikjer pa vlagatelj ne dokaže, da je obdelavo take verige zmožen tudi sistem procesiranja ponujenega aparata. Matrika detektorja 69k je potreben pogoj za 2k fluoroskopijo, vendar pa nikakor ne velja, da bi bil hkrati zadosten pogoj.

Izbrani ponudnik pojasnjuje, da je institut pojasnila po drugem odstavku 89.
0dlena ZJN-3 namenjen razjasnitvi nejasnih podatkov iz ponudbe, ne pa nadomeanju manjkajoih dokazil ali naknadnemu izkazovanju tehninih lastnosti, ki iz ponudbe niso razvidne. V obravnavanem primeru je bistveno vpraanje, ali je sporna zahteva sploh bila izkazana, ne pa, ali je doloen podatek nejasen. Navaja, da doloba naronika glede pozivanja ne pomeni neomejene pravice ponudnika do naknadnega dokazovanje tehninih lastnosti, saj bi takno ravnanje pomenilo nedopustno dopolnjevanje tehninega dela ponudbe.

Poudarja, da izjava proizvajalca, ki jo vlagatelj prilaga 1ele v postopku pravnega varstva, predstavlja nov dokaz o izpolnjevanju tehnine zahteve, ki ob oddaji ponudbe ni bil predloen. Dokazilo potrjuje, da zahtevana funkcionalnost v ponudbi ni bila jasno in nedvoumno izkazana, kar s svojim ravnanjem implicitno priznava tudi vlagatelj. Dopustiti naknadno predloitev izjave proizvajalca 1ele v fazi pravnega varstva bi pomenilo obid dolob ZJN-3. Ponudnik, ki bi mu bilo dopu1eno naknadno izkazovanje tehnine lastnosti, ki iz ponudbene dokumentacije ni bila razvidna, bi bil postavljen v ugodnej1i poloaj.

Meni tudi, da sklicevanje vlagatelja na dejstvo, da sta v Republiki Sloveniji name1ena dva primerljiva sistema, ni relevantno. Poudarja, da so njegove navedbe o domnevnih neutemeljenih pritiskih in celo o nezakonitem pritisku konkurennega ponudnika popolnoma neutemeljene, pav1alne in brez vsak1rne dokazne podlage. Z njimi sku1a vlagatelj ustvariti dvom o integriteti postopka tam, kjer za to ni dejanske osnove. Dejstvo, da je naronik svojo odlobitev spremenil, ne pomeni nezakonitega ravnanja, temve ravno nasprotno  pomeni izvr1evanje njegove dolnosti zagotavljanja zakonitosti postopka.
0De je naronik ob ponovnem pregledu ugotovil, da ponudba vlagatelja ne izkazuje izpolnjevanja zahteve, je bil dolan svojo prvotno odlobitev popraviti. To ni rezultat kakr1negakoli pritiska, temve rezultat ponovne, pravilne in zakonite presoje.

Dodaja, da iz 89.
0dlena ZJN-3 izhaja diskrecijska pravica naronika pozivati na pojasnila, ne pa njegova procesna dolnost. Sklicevanje vlagatelja na vnaprej pridrano obveznost iz razpisne dokumentacije ne vzpostavlja avtomatine dolnosti poziva, ampak naroniku le omogoa tako ravnati.

V izkaz navedenega izbrani ponudnik predlaga imenovanje izvedenca ustrezne stroke, ki bo lahko izpovedal, da so njegove navedbe o delovanju radiolo1kega sistema oz. fluoroskopije strokovno in znanstveno pravilno obrazloene.

Vlagatelj je na naronika dne 26. 2. 2026 naslovil dopis v zvezi z dokumentom, ki ga je od njega na portalu eRevizija prejel dne 25. 2. 2026. Navaja naj naronik, v kolikor je njegovemu zahtevku za revizijo dejansko ugodil, na portal eRevizija nemudoma naloi pravilno in vsebinsko ustrezno odlobitev o ugoditvi zahtevku za revizijo, skladno z 28.
0lenom ZPVPJN. V kolikor pa temu ni tako in naronik s tem dokumentom vztraja pri 1e sprejeti odlobiti o oddaji javnega naroila, naj se dopis 1teje kot vlagateljeva opredelitev do navedb naronika v smislu 1estega odstavka 29.
0lena ZPVPJN. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev nadaljnjih stro1kov pravnega varstva.

Naronik je z odlobitvijo z dne 2. 3. 2026 zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil, posledino pa je zavrnil tudi njegovo zahtevo za povrnitev stro1kov pravnega varstva (v nadaljevanju: odlobitev o zahtevku za revizijo).

Naronik najprej poudarja, da s spremembo odlobitve skrbi za zagotavljanje zakonitosti postopka. Zaradi zagotavljanja bolj1e oskrbe pacientov in v izogib nastanku znatnih finannih posledic zaradi nezmonosti dokoncanja gradbenih del v okviru pogodbenih rokov si eli im hitrej1e oddaje javnega naroila. Glede na dosedanji tek predmeta postopka se mu zdi naravnost sme1no, da mu vlagatelj oita, da se trudi izbrati drajo ponudbo. Meni, da vlagatelj preusmerja pozornost iz vpra1anja glede izpolnjevanja tehninih zahtev na neutemeljene in neizkazane oitke o domnevnem vplivu.

Naronik navaja, da v konkretnem primeru ne gre za situacijo, kjer bi bile v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja nejasnosti ali dvoumni podatki, pa pa gre za vpra1anje, ali je bila sporna zahteva iz razpisne dokumentacije z dokazili, predloenimi v ponudbi vlagatelja, izkazana. Navaja, da je ob ponovnem pregledu vlagateljeve ponudbe pri1el do spoznanja, da gre na ravni sistema zgolj za simuliranje izpolnjevanja sporne zahteve na nain, da kateri izmed posameznih delov ponujenega sistema izpolnjuje zahteve naronika, glede delovanja sistema kot celote pa o tem naronik ni na1el prepriljivega dokazila. Ker iz ponudbe izpolnjevanje sporne zahteve ne izhaja, vlagatelja ni smel pozivati k pojasnilu, saj za to ni imel podlage.
0Eprav je razpisna dokumentacija doloala, da bo naronik v primeru nejasnosti ali manjkajoih dokazil ponudnika pozval na dopolnitev oz. pojasnilo, meni, da takna doloba ne pomeni neomejene pravice ponudnika do naknadnega dokazovanja tehninih lastnosti.
0E doloena funkcionalnost iz ponudbe ni razvidna, naronik ni dolan ponudnika pozivati, da jo 1ele naknadno izkae, saj bi to pomenilo nedopustno dopolnjevanje tehninega dela ponudbe po poteku roka za oddajo ponudb. Meni, da bi pojasnilo, ki bi na kakr1nikoli nain izrecno potrdilo izpolnjevanje tehninih zahtev, pomenilo izkazovanje zahteve, ki ob oddaji ponudbe ni bila dokazana. Navaja, da je ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo prepoznal kot nedopustno, brez, da bi ga pred tem zaprosil za pojasnilo.

Naronik navaja, da k drugani odlobiti v tem postopku ne more privesti izjava proizvajalca ponujenega aparata, ki jo vlagatelj prilaga 1ele v zahtevku za revizijo. Gre za nov dokaz o izpolnjevanju tehnine zahteve, ki ob oddaji ponudbe ni bil predloen in za naknadno izkazovanje tehnine lastnosti, ki iz ponudbe ni bila jasno razvidna.
0E bi iz prvotno predloene tehnine dokumentacije jasno izhajalo, da sistem omogoa 2k pulzno fluoroskopijo, dodatna proizvajaleva izjava sploh ne bi bila potrebna. Navaja, da vlagatelj s svojim pisnim izvajanjem in z naknadno predloitvijo izjave priznava, da je bila naronikova presoja pravilna.
0E bi bilo dopustno ravnanje, da ponudnik 1ele v fazi pravnega varstva predloi proizvajalevo potrditev o tehnini lastnosti, ki v ponudbi ni bila izkazana, bi to pomenilo obid dolob 89.
0lena ZJN-3 ter kr1itev naela enakopravne obravnave ponudnikov. Poudarja, da eli dokazati, da je bila njegova ponudba 1e v osnovi pravilna, pri emer s svojimi ob1irnimi navedbami prihaja v nasprotje sam s seboj. Dokazno breme izkazovanja tehninih lastnosti ponujenega sistema je bilo na njegovi strani, saj je moral zahtevane funkcionalnosti izkazati z verodostojnimi dokazili.

Naronik poudarja, da z vidika presoje izpolnjevanja tehninih zahtev iz razpisne dokumentacije ni relevantno, da je primerljiv sistem v Republiki Sloveniji 1e name1en na dveh lokacijah.

Vlagatelj izpostavlja, da ob objavi izpodbijane odločitve kot nedopusten ponudnik ni imel pravice do vpogleda, zato v ponudbo izbranega ponudnika ni mogel vpogledati. Tehnična dokumentacija ponujenega sistema konkurenta ni javno objavljena in vlagatelj njegove ponudbe ni mogel kakorkoli preveriti. Brez krivdnih razlogov na svoji strani ob oddaji revizijskega zahtevka ni razpolagal z nobenimi podatki, ki bi pri njem lahko vzbudili kakršenkoli sum oz. dvom glede nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika, zaradi česar s tem povezanih kršitev tudi ni mogel konkretizirano zatrjevati. Šele tekom predrevizijskega postopka, dne 27. 2. 2026, je vlagatelj neformalno in posredno na trgu na enem izmed sestankov pridobil določene ustne informacije, ki jih je povezal z določenimi tehničnimi značilnostmi ponujenega sistema izbranega ponudnika in na podlagi katerih utemeljeno sklepa in sumi, da je izbrani ponudnik ponudil sistem, ki ne izpolnjuje tehničnih zahtev iz vrstic 78 – 88, določenih v okviru zahtev glede dodatnih potreb za mizo v dokumentu »Opisi opreme_Faza 3c-250828«, zavihek »Angiograf«, še zlasti pa zahtev iz vrstic 85 in 88. Iz navedenega to vlagatelj uveljavlja sedaj in takoj, ko je zanje izvedel, zato z njihovim navajanjem v tej fazi postopka ni prekludiran v smislu tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN. Če se izkaže, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje tehničnih zahtev razpisne dokumentacije, to pomeni, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zaradi domnevne tehnične neustreznosti izločil iz postopka, medtem ko je ponudbo izbranega ponudnika, ki prav tako ne izpolnjuje tehničnih specifikacij, štel za dopustno in mu oddal javno naročilo, kar predstavlja kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, ki dodatno zahteva razveljavitev izpodbijane odločitve. Vlagatelj v tej fazi postopka na podlagi indicev utemeljeno zatrjuje resen sum, da ponujeni sistem izbranega ponudnika v spornem delu ne izpolnjuje tehničnih zahtev razpisne dokumentacije, zaradi česar njegove ponudbe ni mogoče šteti za dopustno. Predlaga, da Državna revizijska komisija v nadaljevanju postopka v okviru svojih pristojnosti vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ter preveri, ali iz predložene ponudbe izbranega ponudnika eksplicitno oz. nedvoumno izhaja, da ponujeni sistem izpolnjuje vse zgoraj izpostavljene zahteve in ali je izbrani ponudnik izpolnjevanje teh zahtev izkazal z ustrezno tehnično dokumentacijo. Takšno ravnanje je nujno tudi zaradi zagotovitve učinkovitega pravnega varstva, saj vlagatelj brez vpogleda ne more pridobiti dokazov, ki so v izključni sferi naročnika oz. izbranega ponudnika, hkrati pa se zakonitost izpodbijane odločitve ne more presojati zgolj na podlagi naročnikovih trditev, če obstaja utemeljen sum, da je naročnik kot dopustno sprejel ponudbo, ki tehničnih zahtev ne izpolnjuje oz. jih ne izkazuje. V kolikor bo potrebno, naj Državna revizijska komisija v postopek pritegne izvedenca ustrezne stroke, ki bo lahko ocenil, ali ponujeni sistem izbranega ponudnika izpolnjuje zahtevane tehnične parametre oz. funkcionalnosti in ali je izpolnjevanje teh zahtev potrjeno s predloženimi dokazili. Za verodostojnost in izkaz resničnosti zatrjevane informacije naj, če se izkaže za potrebno, zasliši tudi člane strokovne komisije naročnika, ki je pregledovala ponudbo izbranega ponudnika in ki bo lahko potrdila, da je ponudba izbranega ponudnika tehnično neustrezna in nedopustna.

Vlagatelj dalje meni, da ravnanja naročnika kažejo na vnaprej oblikovano preferenco do določenega ponudnika, presegajo okvir nepristranskega in objektivnega vodenja postopka javnega naročanja in so v nasprotju z več temeljnimi načeli javnega naročanja.

Podredno poudarja, da se na podlagi 13. člena ZPVPJN v postopku pravnega varstva subsidiarno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – UPB in naslednji; v nadaljevanju: ZPP), ki v tretjem odstavku 286. člena določa, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti prej ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Meni, da sta v obravnavanem primeru izpolnjena oba pogoja. Ob sklicevanju na sodno prakso v zvezi z navedeno določbo ZPP poudarja, da mora Državna revizijska komisija njegove navedbe vsebinsko obravnavati ter preveriti dopustnost ponudbe izbranega ponudnika.

Izpostavlja še, da bi bilo ravnanje naročnika, ki bi, v primeru, da Državna revizijska komisija ugotovi, da je naročnik njegovo ponudbo nedopustno izločil, postopek javnega naročanja razveljavil in ponovno začel nov postopek, bilo očitno fiktivno in bi pomenilo zlorabo postopkovnih pravil z namenom izigravanja pravil javnega naročanja ter favoriziranja izbranega ponudnika.

V izkaz svojih navedb predlaga vpogled v dokumentacijo, vezano na zahtevan vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, vpogled Državne revizijske komisije v ponudbo izbranega ponudnika, postavitev izvedenca ustrezne stroke in zaslišanje članov strokovne komisije pri naročniku.

Vlagatelj v nadaljevanju dodatno izpostavlja tudi okoliščine, ki so nastale po vložitvi zahtevka za revizijo in ki, kot navaja, dodatno potrjujejo resen dvom v zakonitost ravnanja naročnika v predmetnem postopku javnega naročanja.

Pojasnjuje, da je po vložitvi zahtevka za revizijo, dne 3. 3. 2026, prejel informacijo, da je dan prej potekal koordinacijski sestanek med predstavniki naročnika ter gradbenima izvajalcema, ki sodelujeta pri pripravi projektne dokumentacije in izvedbi del v operacijskem prostoru, v katerega se bo vgradila medicinska oprema, ki je predmet javnega naročila. Na tem sestanku so izvajalci prejeli informacije, naj projektanti pri pripravi dokumentacije izhajajo iz vlagatelju konkurenčne tehnologije, pa tudi informacije o tem, kakšno bo postopanje naročnika za primer, da le-ta v predmetnem postopku ne bo izbrana. Vlagatelj opozarja, da v času izvedbe navedenega sestanka postopek oddaje predmetnega javnega naročila še ni bil pravnomočno zaključen in dobavitelj medicinske opreme še ni bil pravnomočno izbran, zato naročnik izjav, ki bi kazale na to, da je določenega ponudnika (proizvajalca) že vnaprej izbral ne bi smel dajati oz. takih odločitev ne bi smel sprejemati. Njegovo ravnanje jasno kaže na vnaprejšnje favoriziranje izbranega ponudnika oz. tehnologije, ki jo ponuja oz. na vnaprej izbran namen naročnika, da postopek ponavlja, dokler naročila ne bo dobil preferirani ponudnik. Takšno ravnanje predstavlja očitno zlorabo postopkov javnega naročanja ter kršitev temeljnih načel ZJN-3. Zatrjuje, da z navajanjem teh očitkov ni prekludiran.

V izkaz navedenih dejstev predlaga, da Državna revizijska komisija zasliši vse osebe, ki so bile prisotne na navedenem koordinacijskem sestanku dne 2. 3. 2026, zlasti predstavnike naročnika ter predstavnike omenjenih gradbenih izvajalcev, ki lahko potrdijo potek sestanka ter izjave posameznikov. Državna revizijska komisija naj po uradni dolžnosti pridobi tudi zapisnik s koordinacijskega sestanka dne 2. 3. 2026, iz katerega bo izhajal sam potek le-tega in morebitne relevantne informacije.

Vlagatelj v vlogi z dne 11. 3. 2026 navaja, da je po vložitvi opredelitve do navedb naročnika prejel informacije v pisni obliki, iz katerih izhajajo v tisti vlogi podane navedbe; ker je pisna dokazila prejel šele dne 11. 3. 2026, saj so nastala najprej dne 10. 3. 2026, s temi navedbami in dokaznimi predlogi ni in ne more biti prekludiran v smislu šestega odstavka 29. člena ZPVPJN; zahteva tudi povrnitev nadaljnjih stroškov pravnega varstva. Izpostavlja, da naročnik s svojimi ravnanji že v fazi gradbene priprave prostora ustvarja infrastrukturne pogoje, ki so prilagojeni točno določenemu proizvajalcu medicinske opreme, s čimer dejansko prejudicira rezultat postopka javnega naročanja in nedopustno izigrava pravila javnega naročanja. Meni, da ima ravnanje naročnika neposreden vpliv na potek gradbenih del, posledično pa tudi na racionalnost in učinkovitost izvedbe projekta, ki je financiran iz javnih sredstev in namenjen zagotavljanju zdravstvene oskrbe. Ker naročnik ustvarja situacijo, v kateri mora gradbeni izvajalec projektne in izvedbene rešitve prilagajati preuranjeni predpostavljeni izbiri enega ponudnika, lahko v nadaljevanju projekta pride do nepotrebnih projektnih sprememb, dodatnih gradbenih posegov, časovnih zamud pri izvedbi del ter povečanja stroškov projekta. Takšno ravnanje je v nasprotju tudi z načelom gospodarne, učinkovite in odgovorne porabe javnih sredstev ter z dolžnostjo naročnika, da projekt vodi na način, ki zagotavlja strokovno, nevtralno in transparentno izvedbo infrastrukturnega projekta, ki je namenjen zagotavljanju javnega zdravja.

Vlagatelj se je do navedb izbranega ponudnika iz izjasnitve, ki mu jo je Državna revizijska komisija na podlagi 11. člena ZPVPJN posredovala dne 17. 3. 2026, opredelil z vlogo z dne 20. 3. 2026; zahteva tudi povrnitev nadaljnjih stroškov pravnega varstva. Pojasnjuje, da izjasnitev izbranega ponudnika po svoji vsebini ne prinaša nobenih novih pravno ali dejansko relevantnih navedb in da se je do njih že celovito, podrobno in argumentirano opredelil v opredelitvi do navedb naročnika. Vztraja pri vseh, tam podanih navedbah, pravnih stališčih in dokaznih predlogih.

Navedbe izbranega ponudnika sicer označuje za neutemeljene in izpostavlja, da izbrani ponudnik svojo argumentacijo gradi na napačnem izhodišču, da vlagatelj v ponudbi ni izkazal izpolnjevanja zahteve 91 ter da naj bi poskušal to pomanjkljivost nadomestiti šele v postopku pravnega varstva. Napačno navaja in sklepa, da med pojmoma matrika detektorja in matrika fluoroskopije ni neposredne tehnične povezave in ne zatrjuje nobenih omejitev vlagateljeva ponujenega sistema, ki bi onemogočale dosego zahtevanega parametra. Tudi izjava proizvajalca, ki jo je predložil vlagatelj, ne predstavlja dokazila o novi tehnični lastnosti, ki iz že predložene ponudbe ne bi izhajala, temveč zgolj potrjuje in pojasnjuje že obstoječe tehnične parametre, ki so bili v ponudbi že predloženi. Gre za primer razjasnitve tehničnih podatkov, ki so bili očitno za naročnika pri pregledu ponudb subjektivno nejasni, in katere bi vlagatelj naročniku v fazi pregleda dopustnosti ponudb (lahko) razjasnil. Za napačno vlagatelj označuje tudi stališče izbranega ponudnika glede uporabe instituta pojasnila iz 89. člena ZJN-3, saj v okoliščinah konkretnega primera po mnenju vlagatelja morebitni poziv na pojasnilo ne bi pomenil nedopustnega dopolnjevanja ponudbe. Nazadnje vlagatelj kot nerelevantne zavrača navedbe izbranega ponudnika glede domnevnih ravnanj vlagatelja v drugih postopkih javnega naročanja, kot neutemeljene pa navedbe o pavšalnosti očitkov glede nezakonitih pritiskov.

Državna revizijska komisija je na podlagi preučitve odstopljene dokumentacije in prejetih vlog ocenila, da je za ugotovitev oz. presojo nekaterih dejstev, pomembnih za sprejem odločitve v obravnavani zadevi, potrebno strokovno znanje, s katerim sama ne razpolaga. Posledično je na podlagi 34. člena ZPVPJN, prvega in drugega odstavka 36. člena ZPVPJN ter drugega odstavka 70. člena ZPVPJN, s sklepom, št. 018-033/2026-8 z dne 31. 3. 2026, odredila pridobitev strokovnega mnenja, za izdelavo katerega je določila prof. dr. J. B. (v nadaljevanju: strokovnjak). Državna revizijska komisija je z navedenim sklepom vlagatelju naložila plačilo predujma za izdelavo strokovnega mnenja. Vlagatelj je Državni revizijski komisiji potrdilo o plačilu predujma v zahtevani višini posredoval dne 1. 4. 2026; zahteva tudi povrnitev nadaljnjih stroškov pravnega varstva.

Vlagatelj je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 17. 4. 2026, na njen poziv z dne 15. 4. 2026, posredoval dokazno listino, dokument dok2 oz. njegove relevantne dele v overjenem prevodu v slovenski jezik; zahteva tudi povrnitev nadaljnjih stroškov pravnega varstva. Državna revizijska komisija je prejeto dokumentacijo v seznanitev in morebitno opredelitev posredovala naročniku dne 4. 5. 2026 in izbranemu ponudniku dne 8. 5. 2026.

Naročnik v vlogi z dne 7. 5. 2026 navaja, da posebnih pripomb na overjen prevod dokazila nima. Izbrani ponudnik v vlogi z dne 12. 5. 2026 navaja, da samemu prevodu izrazov ne oporeka. Poudarja, da fluoroskopija predstavlja tehnično bistveno zahtevnejši način delovanja kot zgolj zajem posamezne statične slike in izpostavlja pomembnost razlikovanja le-tega. Navedeni vlogi je Državna revizijska komisija dne 2. 6. 2026 posredovala vlagatelju v seznanitev in morebitno opredelitev.

Državna revizijska komisija je dne 28. 5. 2026 prejela strokovno mnenje ter ga dne 2. 6. 2026 posredovala v opredelitev vlagatelju, naročniku in izbranemu ponudniku.

Vlagatelj se je do strokovnega mnenja in do navedb izbranega ponudnika v zvezi s prevodom dokazila opredelil z vlogo z dne 5. 6. 2026; zahteva povrnitev nadaljnjih stroškov pravnega varstva. Glede navedb izbranega ponudnika zatrjuje, da se le-ta ni omejil na vprašanje pravilnosti oz. vsebine prevoda dokazila, pač pa se je ponovno spustil v vsebinsko tehnično presojo vlagateljevega izpolnjevanja zahteve 91. Poudarja, da je pri tem podal vrsto navedb, ki niso bile predmet poziva in ki niso relevantne za vprašanje prevoda, so pa očitno usmerjene v ustvarjanje neupravičenega dvoma glede tehnične ustreznosti vlagateljeve ponudbe. Ravnanje izbranega ponudnika vlagatelj razume kot poskus vplivanja na presojo strokovnjaka in Državne revizijske komisije na način, da se strokovno vprašanje umetno zaplete, vsebina že predloženih dokazil razlaga izolirano in zunaj njihovega tehničnega konteksta, ter da se ponovno vzpostavi napačna teza, da sistem vlagatelja zahteve 91 ne izpolnjuje. Navedbe izbranega ponudnika sicer zavrača kot neutemeljene. Poudarja, da se tehnična skladnost kompleksnega medicinskega sistema nikoli ne presoja tako, da se posamezni podatki umetno ločijo od celote, temveč tako, da se celotna dokumentacija in tehnična arhitektura sistema presodita kot funkcionalna celota.

Vlagatelj glede ugotovitev strokovnjaka v strokovnem mnenju najprej poudarja, da le-ta ni ugotovil, da ponujeni sistem vlagatelja zahteve 91 ne izpolnjuje. Strokovnjak namreč ni ugotovil, da vlagateljev sistem pulzne fluoroskopije z ločljivostjo 2K in globino vsaj 12 bit ne omogoča, ampak, da ima ponujeni sistem, ob upoštevanju podatka, da sistem omogoča pulzno fluoroskopijo, podatka o detektorski matriki in podatka o 16-bitni globini detektorja, strojno osnovo, ki je združljiva z zahtevanim ločljivostnim in bitnim razredom, vendar iz tehnične dokumentacije ni nedvoumno razvidno, da sistem v pulznem fluoroskopskem načinu dejansko zajema, obdeluje in prikazuje sliko z ločljivostjo 2K in globino vsaj 12 bit. S tem je povedal le to, da iz tehnične dokumentacije, ki jo je presojal, izpolnjevanje zahteve 91 ni razvidno na način enega samega izrecnega, dobesednega in izoliranega zapisa, kar med udeleženci tega postopka niti ni sporno. Vlagatelj vztraja, da je zahtevani podatek, ob upoštevanju strokovnega (inženirskega) znanja in razumevanja podatkov ter delovanja angiografskega sistema, mogoče razbrati in ugotoviti iz drugih podatkov tehnične dokumentacije. Strokovno mnenje zato ne potrjuje stališča izbranega ponudnika, da naj bi bil ponujeni sistem tehnično neustrezen, temveč potrjuje kvečjemu to, da je treba podatke iz tehnične dokumentacije presojati povezano, strokovno in celostno, kot ves čas zatrjuje vlagatelj. Takšna ugotovitev ne more iti v škodo vlagatelja, saj razpisna dokumentacija ni zahtevala, da mora biti izpolnjevanje zahteve 91 izkazano z dobesednim zapisom ali z enim samim izoliranim tehničnim podatkom, pač pa je zahtevala, da sistem takšno funkcionalnost omogoča. Navedeno je potrebno presojati vsebinsko, na podlagi celotne tehnične dokumentacije, objektivnih tehničnih karakteristik sistema in medsebojne povezave med posameznimi elementi slikovne verige in pri tem ugotoviti, da ponujeni sistem v celoti izpolnjuje sporno zahtevo. To objektivno in tehnično izhaja prav iz podatka o matriki detektorja ter njegovi bitni globini ter še iz nekaterih drugih podatkov v tehnični dokumentaciji. Detektor kot primarni in absolutni omejevalni faktor slikovne verige postavlja fizikalne meje zajema signala, ki zahtevani standard 2K in 12 bitov v izhodišču bistveno presegajo, takšna strojna superiornost pa ob hkratnem dejstvu, da sistem dokazano omogoča pulzno fluoroskopijo, in ob popolni odsotnosti dokazov o kakršnikoli naknadni tehnološki ali programski degradaciji signala v nadaljnjih fazah obdelave neizpodbitno potrjuje, da celoten aparat dejansko ohranja in zagotavlja zahtevano ločljivost ter bitno globino tudi v končnem prikazu slike. Strokovnjak je namreč sam potrdil, da fizične lastnosti ponujenega sistema (torej strojni podatki skupaj s potrjeno zmožnostjo pulzne fluoroskopije) izkazujejo, da ima sistem strojno osnovo, ki je združljiva z zahtevanim ločljivostnim in bitnim razredom iz zahteve 91, kar pomeni, da detektor z matriko in bitno globino določa zgornje meje vhodne informacije, ki jo sistem lahko pridobi iz rentgenskega sevanja. Pri tem strokovnjak zgolj hipotetizira, da lahko pri dinamičnem slikanju pride do procesov, ki lahko vplivajo na efektivno ločljivost in bitno globino in ne navede nobenega tehničnega podatka oz. dokaza, da bi vlagateljev sistem v načinu pulzne fluoroskopije dejansko degradiral signal pod zahtevano mejo 12 bitov oz. 2k ločljivosti, zaradi česar ne bi bilo mogoče nedoumno potrditi, da je zahteva izpolnjena.

Morebitni zaključek o nedokazanosti izpolnjevanja tehnične zahteve – ki ga v resnici strokovnjak niti ne poda, saj zgolj navaja, da v tehnični dokumentaciji ni najti eksplicitnega zapisa, da sistem omogoča pulzno fluoroskopijo 2k in 12 bit – bi se opiral izključno na abstraktno in z dokazi nepodprto predpostavko o morebitnem poslabšanju kakovosti slike med samo programsko obdelavo, s čimer bi se na vlagatelja kvečjemu preložilo nesorazmerno in pravno nedopustno breme dokazovanja negativnega dejstva, torej dokazovanja, da napreden slikovni sistem izvorno superiornega signala umetno ne degradira pod zahtevani minimum. Po mnenju vlagatelja gre zato iz predloženih listinskih dokazil jasno sklepati, da ponujeni sistem v celoti ohranja in zagotavlja zahtevano ločljivost in bitno globino pulzne fluoroskopije, s čimer je tehnična ustreznost ponujenega sistema ustrezno, logično in nedvoumno izkazana. Poudarja tudi, da strokovnjak ni zavrnil tehnične relevantnosti podatkov, na katere se sklicuje vlagatelj, ampak jih je prepoznal kot tehnično relevantne in kot podlago, ki izkazuje strojno združljivost sistema z zahtevanim ločljivostnim in bitnim razredom.

Ob zapisanem bi bilo po mnenju vlagatelja nujno napačno, da bi se strokovno mnenje razumelo kot potrditev napačnega stališča naročnika oz. izbranega ponudnika. Strokovnjak ni povedal, da podatki o pulzni fluoroskopiji, detektorski matriki in bitni globini ne dokazujejo izpolnjevanja zahteve 91, ampak je povedal kvečjemu to, da poleg teh podatkov, ob omejenem obsegu pregledane dokumentacije, naj ne bi izhajal tudi izrecen podatek o delovanju celotne slikovne verige v pulznem fluoroskopskem načinu, ki bi prima facie izkazoval izpolnjevanje sporne zahteve. To pomeni, da je strokovnjak izpostavil kvečjemu vprašanje stopnje neposrednosti zapisa v tehnični dokumentaciji, ne pa vprašanja dejanske tehnične neustreznosti ponujenega sistema. Prav zato je po mnenju vlagatelja treba strokovno mnenje razumeti kot potrditev, da je bila odločitev naročnika o izločitvi ponudbe vlagatelja najmanj preuranjena in nezakonita. V ugotovljenem položaju je dodatno pojasnjevanje na podlagi šestega odstavka 89. člena ZJN-3 dopustno oz. na temelju drugega odstavka 89. člena ZJN-3 obvezno. Vlagatelj zatrjuje, da bi morala Državna revizijska komisija ugotoviti, da strokovno mnenje ne daje podlage za zaključek, da je ponudba vlagatelja tehnično nedopustna, temveč kvečjemu potrjuje, da sistem zahtevo 91 izpolnjuje, saj ima vse potrebne tehnične karakteristike za dosego zahtevane lastnosti pulzne fluoroskopije, oz. da bi moral naročnik, če je kljub obstoječim podatkom iz ponudbe še vedno dvomil v način izpolnjevanja zahteve 91, ravnati skladno z lastno razpisno dokumentacijo in vlagatelja pozvati najmanj na pojasnilo oz. predložitev dodatnega dokazila, ki bo dokončno potrdil to, kar sicer iz predložene tehnične dokumentacije že izhaja. Vlagatelj v nadaljevanju izpostavlja še dodatna dokazila, ki se že nahajajo v ponudbeni dokumentaciji oz. ki pojasnjujejo v njej že vsebovane podatke. Poudarja, da ne gre za novote, ki jih v postopku oddaje ponudbe še ne bi predložil, niti za novote, ki jih še ne bi zatrjeval. Posebej izpostavlja, da dokazili iz ponudbe (dokument dok3 in dokument dok4) in nekateri podatki v njih, ki jih vlagatelj v nadaljevanju vloge obsežno konkretizirano izpostavlja, strokovnjaku očitno niso bili posredovani, saj je bilo strokovno vprašanje vezano predvsem na presojo dokumenta dok2, torej na podatke o dinamičnem ploščatem detektorju, njegovi matriki in bitni globini. Po mnenju vlagatelja bi morala biti strokovnjaku posredovana celotna ponudbena tehnična dokumentacija vlagatelja, vključno z dokumentoma dok3 in dok4. V kolikor bi imel strokovnjak možnost obravnavati celoten tehnični spis ter bi opisane podatke o izvoznih DICOM protokolih, zmožnosti ohranjanja izvorne ločljivosti brez pomanjševanja, 12-bitni kakovosti prikazane slike in specifikacijah 2K kliničnih monitorjev strokovno in celostno povezal s primarnima podatkoma o 16-bitni globini in visoki ločljivosti detektorske matrike, bi dodatno lahko potrdil tehnološko zveznost ter doslednost celotne slikovne verige in s tem izpolnjevanje zahteve 91. Vlagatelj zato predlaga, da se strokovnjaku v preučitev posreduje celotna tehnična dokumentacija vlagatelja, ki naj jo preuči tako, da primarna podatka o matriki detektorja in njegovi bitni globini presodi in interpretira v luči vseh ostalih izpostavljenih tehničnih podatkov in dokazil o delovanju celotne slikovne verige. V posledici preučitve naj strokovnjak dopolni svoje mnenje. Navaja, da s tem dokaznim predlogom ni prepozen, saj pred prejemom strokovnega mnenja ni vedel in ni mogel vedeti kakšen je bil obseg dokumentacije, posredovane strokovnjaku v presojo. Kot odziv na izvedensko mnenje in na navedbe izbranega ponudnika vlagatelj prilaga še zaslonski zajem kliničnega DICOM zapisa iz ponujenega aparata, ki prikazuje fluoroskopski zapis in njegove relevantne tehnične podatke, iz katerega izhaja, da se fluoroskopska slika v fluoroskopskem DICOM zapisu dejansko pojavlja kot slikovni zapis v ločljivostnem razredu 2k in z 16-bitnim zapisom. Navedeni zaslonski zajem predstavlja prav tisto dodatno pojasnjevalno oz. potrditveno dokazilo, ki bi ga naročnik lahko in moral pridobiti že v fazi pregleda ponudbe, če je kljub predloženi tehnični dokumentaciji menil, da iz nje izpolnjevanje zahteve 91 ni razvidno dovolj izrecno oz. nedvoumno.

Naročnik in izbrani ponudnik se do strokovnega mnenja nista opredelila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika ter po preučitvi strokovnega mnenja in opredelitve vlagatelja do le-tega, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik prvotno odločitev o oddaji naročila, s katero je predmetno javno naročilo oddal vlagatelju, po prejemu opozorila s strani neizbranega ponudnika o napaki v njegovi ponudbi, razveljavil na podlagi šestega odstavka 90. člena ZJN-3, z novo odločitvijo pa mu javno naročilo ponovno oddal. Zoper to odločitev je nato prejel zahtevek za revizijo (sedaj) izbranega ponudnika, ki mu je, na podlagi druge alineje prvega odstavka 28. člena ZPVPJN, ugodil in odločitev razveljavil. Z novo, izpodbijano odločitvijo je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Čeprav je naročnik izpodbijano odločitev torej sprejel po predhodni ugoditvi prejetemu zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija v zvezi z njegovimi predhodnimi ravnanji na podlagi šestega odstavka 90. člena ZJN-3 na tem mestu vseeno pojasnjuje, da navedena določa daje naročniku možnost, da sam pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji naročila sanira morebitne nezakonitosti v postopku oddaje javnega naročila, s čimer se zagotovi ekonomičnost in hitrost postopka oddaje javnega naročila, ki je v interesu vseh subjektov, udeleženih v postopku oddaje javnega naročila in da iz citirane določbe ne izhaja, da bi bilo za njeno uporabo relevantno, na kakšen način se je naročnik seznanil z (domnevnimi) nepravilnostmi v postopku. Cilj vsakega postopka oddaje javnega naročila je namreč, da so vse faze postopka izvedene pravilno, saj edino zakonita ravnanja naročnika vodijo do izdaje zakonite odločitve o oddaji javnega naročila.

a.

Med strankama revizijskega postopka je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ugotovil, da vlagatelj v ponudbi ni izkazal izpolnjevanja zahteve 91, njegovo ponudbo pa zato zavrnil kot nedopustno.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da je skladno z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Naročnik v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik zahteva, v kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oz. če posamezni dokumenti manjkajo, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave ponudnikov in transparentnosti. Ista določba ZJN-3 med drugim določa tudi, da naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.

V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3, in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.

V skladu s prvo povedjo prvega odstavka 68. člena ZJN-3 mora naročnik tehnične specifikacije navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na enega izmed načinov, ki so določeni v petem odstavku 68. člena ZJN-3. ZJN-3 v zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja tehničnih zahtev ZJN-3 določa zgolj izhodišča oz. daje podlago, da lahko naročnik v okviru dokazil zahteva različna tehnična poročila, potrdila, kataloge, certifikate, izjave itd., naročnik pa je tisti, ki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v vsakem konkretnem primeru posebej določi vrsto dokazil oz. način dokazovanja tehničnih zahtev v ponudbi.

V obravnavanem primeru je naročnik tehnične zahteve za predmet javnega naročila, tj. angiografski intervencijski C-lok za hibridno OP (št. opreme 33.8.1) podal v dokumentu »Opisi opreme_Faza 3c-250828, zavihek Angiograf«. V okviru zahtev za detektorski sistem je pri zahtevi 54 določil »Matrika zajema mora biti vsaj 2480 x 1900« (v nadaljevanju: zahteva 54). V okviru zahtev za slikovni sistem in akvizicijsko delovno postajo je pri zahtevi 91 določil »Sistem mora omogočati pulzno fluoroskopijo z ločljivostjo 2k in globino vsaj 12 bit.«.

Naročnik je tako v zahtevi 91 določil tehnične lastnosti glede ločljivosti in bitne globine slike pulzne fluoroskopije, ki jo mora omogočati slikovni sistem zahtevanega angiografa, dalje pa v zahtevi 54 tudi tehnične lastnosti glede zajema matrike detektorja, kot posamezne komponente zahtevanega angiografa.

V poglavju 2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik določil: