Jedro

Namen komasacije je zaokrožiti kmetijska zemljišča in s tem izboljšati pogoje njihove obdelave. Za razširitev območja komasacije do avtoceste, kot tožnica predlaga, pa ni bilo ugotovljeno, da bi na tem območju prihajalo do težav pri obdelavi kmetijskih zemljišč, pri dostopih do njih oziroma, da bi bila zemljišča preveč razdrobljena in bi bila potrebna uvedba komasacije. Sodišče zato ne more slediti ugovoru tožnice, ki interes v razširitvi območja izkazuje z ohranitvijo obsega lastnega kompleksa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo uvedel postopek komasacije „...“, ki zajema del katastrskih občin k.o. ... in k.o. ... (1. točka izreka); opisal meje komasacijskega območja (2. točka izreka); ugotovil vložke posameznih komasacijskih udeležencev v komasacijski sklad ter navedel pravne posledice uvedbe komasacijskega postopka (3. točka izreka); pojasnil, da bo vrednotenje zemljišč komasacijskega sklada opravljeno v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in Navodilom za vrednotenje zemljišč komasacijskega sklada (4. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je Mestna občina Ljubljana na predlog in po pooblastilu lastnikov zemljišč dne 9. 7. 2010 podala predlog za uvedbo komasacijskega postopka. Skupna površina komasacije je 188,0189 ha. Vanjo so zajete parcele, ki so navedene v 3. točki izreka odločbe. Na podlagi tretjega odstavka 56. člena ZKZ in 3. člena Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (Pravilnik) ugotavlja, da so bile predlogu priložene vse listine, iz katere izhaja utemeljenost zahteve in izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za uvedbo komasacijskega postopka in izdajo odločbe po 57. členu ZKZ.

Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil. Tožnica v tožbi navaja, da je bila o predlagani uvedbi postopka komasacije seznanjena šele po prejemu izjav v podpis. Iz navedb dopisa Mestne občine Ljubljana z dne 20. 5. 2011 pa izhaja, da je ta sklicala sestanek vseh lastnikov kmetijskih zemljišč na predvidenem območju komasacije. Ta navedba ni pravilna, saj A., ni prejela nobenega vabila na ta sestanek, niti o njem ni bila obveščena, čeprav je lastnica dela kmetijskih zemljišč na tem področju in hkrati tudi zakupnica precejšnega dela kmetijskih zemljišč na tem področju od Sklada. Razširitev oboda komasacijskega kompleksa je predlagala na zemljišča, ki jih je pred letom 1999 obdelovala, pa jih je kasneje Sklad delno dodelil v začasno posest denacionalizacijskim upravičencem. Posest so dobili tudi tisti denacionalizacijski upravičenci, ki imajo svoje zemljišče v lasti v kompleksu, ki ga A. še obdeluje in je znotraj v odločbi določenega oboda komasacijskega kompleksa. S predlagano razširitvijo oboda bi zaokrožili in racionalnejšo izvedli komasacijo, saj bi bilo manj drobitev. Vsi tisti, ki sedaj že obdelujejo zemljišča v predlaganem razširjenem delu oboda, bi tam lahko tudi ostali, glede na to, da že imajo urejen dostop. S tem pa ne bi bilo potrebno dodatno drobiti po odločbi določenega oboda kompleksa za vse te lastnike, ki zemljišče že obdelujejo v območju, predlaganem za razširitev, lastniki pa so po odločbi v določenem območju. Trditev drugostopnega organa, da predlagana razširitev oboda ni zaradi racionalnejše izvedbe komasacije, torej ne drži. MOL kot sklicateljica in začetnica postopka A. ni obravnavala enako kot vse ostale lastnike. Ni je povabila na sestanek in ji ni dala možnosti sodelovanja pri izvolitvi komasacijskega odbora, niti pri dajanju pobud in predlogov. MOL je A. o dejstvih uvedbe komasacije in obodu seznanila tik pred izdajo odločbe prvostopnega organa, ni pa ji bila dana možnost obrazložitve in utemeljitve predloga za razširitev oboda komasacije. Navedbe MOL so zavajajoče in odraz nepoznavanja zadeve. Mlečne reje na farmi ... ni že več kot 20 let, vendar A. ves čas opravlja kmetijsko proizvodnjo. Prireja mleka se od takrat ni prav nič zmanjšala, le racionalizirala se je proizvodnja na drugi lokaciji. Opustitev reje na navedeni lokaciji torej nikakor ni posledica sedanjih sprememb, kot to trdi MOL. Predlaga odpravo prvostopne odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Stranka z interesom v tem postopku MOL je na tožbo odgovorila ter predlaga njeno zavrnitev.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo se uvaja postopek komasacije (57. člen ZKZ in 6. člen Pravilnika) in je bila izdana na podlagi predloga MOL (vsebino in listine, ki jih je treba priložiti predlogu, določa 56. člen ZKZ in 3. člen Pravilnika). Iz navedenih določb ZKZ in Pravilnika izhaja, da je del izreka odločbe o uvedbi postopka komasacije tudi opredelitev komasacijskega območja (2. točka izreka prvostopne odločbe).

Obseg komasacijskega območja pa je med strankama sporen. Tožnica meni, da bi morala komasacija zajeti večji obseg, predlaga tudi območje ter obrazlaga namen svojega predloga in meni, da je ta v skladu z namenom izvedbe obravnavane agrarne operacije. Upravni organ njen ugovor po razširitvi zavrača, ker meni, da predlagana razširitev ne pomeni racionalnejše izvedbe, na drugi strani pa za razširitev tožnica ne more imeti neposrednega interesa, ker ni lastnica zemljišč na področju predlagane razširitve.

Komasacija je agrarna operacija, pri izvedbi katere se zemljišča na določenem območju lahko zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča (55. člen ZKZ). Določba 39. člena ZKZ opredeljuje namene agrarnih operacij, s katerimi se urejajo kmetijska zemljišča oziroma kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave. Glede na citirano določbo je upravni organ pravilno opredelil namen komasacije in sicer je njen namen zaokrožiti kmetijska zemljišča in s tem izboljšati pogoje njihove obdelave. Iz namena izvedbe komasacije je potrebno presojati tudi utemeljenost ugovora tožnice, ki se nanaša na obseg komasacijskega območja. Iz obrazložitve drugostopne odločbe izhaja (glede navedb predlagatelja MOL), da so predlog, da se izvede komasacija, dali lastniki zemljišč (predvsem Sklad) in sicer je bila predlagana zaradi rešitve problemov v zvezi z nastopi posesti na zemljiščih, ki ležijo v kompleksu ... in so bila v postopkih denacionalizacije vrnjena prejšnjim lastnikom. Za razširitev območja komasacije do avtoceste, kot tožnica predlaga, pa ni bilo ugotovljeno, da bi na tem območju prihajalo do težav pri obdelavi kmetijskih zemljišč, pri dostopih do njih oziroma, da bi bila zemljišča preveč razdrobljena in bi bila potrebna uvedba komasacije (kar tožnica posredno pripoznava tudi v tožbi, ko navaja, da tisti, ki tam obdelujejo zemljišča, bi tam lahko tudi obstali, glede na že urejen dostop).

Glede na razloge upravnega organa, ki jih obrazlaga v skladu z namenom izvedbe obravnavane agrarne operacije, kot namen komasacije opredeljuje zakon, sodišče ne more slediti ugovoru tožnice, ki interes v razširitvi območja izkazuje z ohranitvijo obsega lastnega kompleksa.

Nadalje tožnica ugovarja, da je bila o predlagani uvedbi seznanjena šele po prejemu izjav v podpis ter ni bila vabljena na sestanek, ki ga je sklical MOL, s tem pa ji ni bila dana možnost sodelovati pri izvolitvi komasacijskega odbora, niti pri pobudah in predlogih. Iz 56. člena ZKZ izhaja, da mora predlog za uvedbo komasacije vsebovati tudi imena članov komasacijskega odbora iz 61. člena ZKZ (komasacijski udeleženci pred vložitvijo vloge za uvedbo komasacije izvolijo izmed sebe komasacijski odbor). Iz vloženega predloga izhaja, da je predlagatelj priložil imena članov komasacijskega odbora in s tem zadostil formalni popolnosti predloga. V upravnem postopku in v pritožbi tožnica kršitve, da ji ni bila dana možnost sodelovati pri izvolitvi komasacijskega odbora, ni uveljavljala, zato sodišče njen ugovor, ki ga uveljavlja v tej fazi postopka – upravnega spora, zavrača kot tožbeno novoto, ki jo ni dovoljeno obravnavati (drugi odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.