Jedro

Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da pritožba tudi napačno razlaga pojem zastopnika v smislu 62. člena ZDZdr. Navedena določba res predvideva, da je v postopkih, kot je predmetni (t.j. v postopkih za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih) treba zaslišati nasprotnega udeleženca v prisotnosti odvetnika, izvedenca in zastopnika. Vendar s pojmom zastopnik v smislu 62. člena ZDZdr ni mišljen njegov zakoniti zastopnik, temveč zastopnik v smislu določb ZDZdr. Le-ta v 18. točki 2. člena opredeljuje zastopnika kot posameznika, ki kot zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja varuje pravice, interese in koristi osebe. V skladu s 23. členom ZDZdr ima pridržana oseba v postopkih obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi pravico do zastopnika. Kot izhaja iz 26. člena ZDZdr, zastopnika imenuje in razrešuje minister, pristojen za socialno varstvo, to ministrstvo pa tudi vodi seznam zastopnikov. Le-ti morajo biti posebej kvalificirani. V postopkih, kot je obravnavani, ob sprejemu na oddelek pod posebnim nadzorom osebo pregleda sprejemni zdravnik in izpolni obrazec, ki vsebuje med drugim tudi osebno ime zastopnika, če je ta že izbran in naziv psihiatrične bolnišnice na območju katere deluje (58. člen ZDZdr). Pregled spisa pokaže, da je v predmetni zadevi sprejemni zdravnik dne 5. 4. 2023 navedeni obrazec izpolnil (l. št. 1. do 3 sodnega spisa) in da iz podatkov obrazca izhaja, da nasprotni udeleženec zastopnika ob sprejemu 5. 4. 2023 ni niti imel niti ga (po prejemu zloženke) ni izbral. Ker nasprotni udeleženec zastopnika v smislu 24. člena ZDZdr ni izbral, le-ta tudi ni mogel biti navzoč na naroku 6. 4. 2023, na katerem je bil nasprotni udeleženec zaslišan. To pomeni, da ni podana kršitev 62. člena ZDZdr niti kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločalo sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotnega udeleženca zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (v nadaljevanju UKC Maribor), Enota za forenzično psihiatrijo, brez privolitve v nujnih primerih za dobo šestih tednov, šteto od 6. 4. 2023 do 18. 5. 2023 (točka I izreka) in da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (točka II izreka).

2. Zoper točko I izreka navedenega sklepa vlaga nasprotni udeleženec po svoji odvetnici pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in predmetni postopek ustavi, podrejeno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Uveljavlja kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca (t.j. Center za socialno delo Maribor - CSD) na narok na kraju samem 6.4.2023 ni bil vabljen in tam ni bil navzoč. Nadalje izpostavlja, da je zaradi tega prišlo tudi do kršitve 23. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr), ker bi zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca moral biti navzoč pri njegovem zaslišanju, pa ni bil, te pomanjkljivosti pa ne more sanirati prisotnost njegove odvetnice. Navaja še, da pogoji za zdravljenje brez privolitve po 39. členu ZDZdr niso izpolnjeni, ker toženec ni higiensko zanemarjen do takšne stopnje, da se ogroža z možno okužbo in da s tem tudi hudo ogroža svoje zdravje, v tem delu je sodišče tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do okoliščine, da se morajo v skladu s Pravilnikom o izvrševanju kazni zapora obsojenci vsak dan prhati in da zavod izvršuje nadzor nad higieno obsojencev, čeprav to izhaja iz podatkov spisa, zato je podana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Opustitev jemanja antikoagulantne terapije zaradi strdka v telesu ne vodi nujno v ogrožanje življenja nasprotnega udeleženca, zgolj verjetnost nastanka te posledice pa ne more upravičiti posega v posameznikovo telesno in duševno celovitost. Nasprotni udeleženec ne ogroža svojega zdravja in življenja, pa četudi bi, je določen čas zadržanja v dolžini šestih tednov pretiran in neutemeljen, saj iz mnenja izvedenke izhaja, da slednja zgolj predvideva, da bo potreben tolikšen čas, to pa za sprejem izpodbijanega sklepa ne zadostuje, saj bi izvedenka morala z večjo stopnjo verjetnosti, kot je predvidevanje utemeljiti, da je ustrezen čas ravno šest tednov. Sodišče je začetek trajanja pričelo šteti z dnem sodnega naroka 6. 4. 2023, ne že z dnem 5. 4. 2023, ko je bil nasprotni udeleženec proti svoji volji dejansko že nameščen na oddelek pod posebnim nadzorom, zato bi moralo zdravljenje trajati kvečjemu do 17. 5. 2023 (en dan manj, kot je določilo sodišče).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

5. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti uradno upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih postopkovnih kršitev, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Neutemeljena je pritožbena graja, da je prišlo do kršitve 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca (CSD) ni bil vabljen na narok 6. 4. 2023, na katerem je bil nasprotni udeleženec zaslišan. Pritožbeno sodišče po vpogledu v vročilnice, pripete k l.št. 7 in 8 sodnega spisa, ugotavlja, da pritožbena izvajanja ne držijo, saj je bil zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca na omenjeni narok vabljen in je prejem vabila potrdil, pa tudi izpodbijani sklep mu je bil vročen. Odsotnost zakonitega zastopnika nasprotnega udeleženca z naroka, na katerega je bil pravilno vabljen, ni ovira za njegovo izvedbo, zlasti z ozirom na to, da se je naroka udeležila odvetnica, ki je bila nasprotnemu udeležencu postavljena po uradni dolžnosti. Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da pritožba tudi napačno razlaga pojem zastopnika v smislu 62. člena ZDZdr. Navedena določba res predvideva, da je v postopkih, kot je predmetni (t.j. v postopkih za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih) treba zaslišati nasprotnega udeleženca v prisotnosti odvetnika, izvedenca in zastopnika. Vendar s pojmom zastopnik v smislu 62. člena ZDZdr ni mišljen njegov zakoniti zastopnik, temveč zastopnik v smislu določb ZDZdr. Le-ta v 18. točki 2. člena opredeljuje zastopnika kot posameznika, ki kot zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja varuje pravice, interese in koristi osebe. V skladu s 23. členom ZDZdr ima pridržana oseba v postopkih obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi pravico do zastopnika. Kot izhaja iz 26. člena ZDZdr, zastopnika imenuje in razrešuje minister, pristojen za socialno varstvo, to ministrstvo pa tudi vodi seznam zastopnikov. Le-ti morajo biti posebej kvalificirani.1 V postopkih, kot je obravnavani, ob sprejemu na oddelek pod posebnim nadzorom osebo pregleda sprejemni zdravnik in izpolni obrazec, ki vsebuje med drugim tudi osebno ime zastopnika, če je ta že izbran in naziv psihiatrične bolnišnice na območju katere deluje (58. člen ZDZdr). Pregled spisa pokaže, da je v predmetni zadevi sprejemni zdravnik dne 5. 4. 2023 navedeni obrazec izpolnil (l. št. 1. do 3 sodnega spisa) in da iz podatkov obrazca izhaja, da nasprotni udeleženec zastopnika ob sprejemu 5. 4. 2023 ni niti imel niti ga (po prejemu zloženke) ni izbral. Ker nasprotni udeleženec zastopnika v smislu 24. člena ZDZdr ni izbral, le-ta tudi ni mogel biti navzoč na naroku 6. 4. 2023, na katerem je bil nasprotni udeleženec zaslišan. To pomeni, da ni podana kršitev 62. člena ZDZdr niti kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je nosilni razlog sodišča prve stopnje, da ima nasprotni udeleženec zaradi poškodbe2 v telesu strdek (tromb), da bi moral jemati antikoagulantno terapijo, da prepreči pljučno embolijo, in da navedeno terapijo zaradi psihotične motnje3 nekritično zavrača, milejši ukrepi (nadzorovana obravnava, ambulantno zdravljenje) pa ne pridejo v poštev, ker je v njih potrebno sodelovanje bolnika, ki ni podano. S tem so po mnenju pritožbenega sodišča izpolnjeni vsi pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve po 39. člen ZDZdr.4 Zato so brezpredmetna pritožbena izvajanja o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, ker nasprotni udeleženec ni higiensko zanemarjen do te mere, da se ogroža z okužbo, in pritožbena izvajanja o procesni kršitvi, ker sklep sodišča prve stopnje ne vsebuje razlogov o tem, da se morajo (v skladu s Pravilnikom o izvrševanju kazni zapora) obsojenci5 vsak dan prhati in da zavod izvršuje nadzor nad higieno obsojencev. Kajti ta pritožbena izvajanja se ne nanašajo na nosilne razloge sodišča prve stopnje, zato tudi v primeru, če bi se izkazala za utemeljena, na odločitev sodišča druge stopnje ne bi mogla vplivati.

8. Prav tako je neutemeljeno pritožbeno zatrjevanje, da pogoji iz 39. člena ZDZdr niso izpolnjeni, ker opustitev jemanja antikoagulantne terapije zaradi strdka v telesu ne vodi nujno v ogrožanje življenja nasprotnega udeleženca, zgolj verjetnost nastanka te posledice pa ne upravičuje posega v posameznikovo telesno in duševno celovitost, kot je bil določen z izpodbijanim sklepom. Pritožbeno sodišče poudarja, da tako iz izpovedi lečečega zdravnika kakor tudi izpovedi izvedenke izhaja, da mora nasprotni udeleženec nujno jemati antikoagulantno terapijo, da prepreči pljučno embolijo in da lahko do nje pride v kratkem času, s tem pa hudo ogroža svoje zdravje in življenje. Sodišču druge stopnje se ni porodil dvom v pravilno ugotovitve dejanskega stanja, saj je sodišče prve stopnje dejansko stanje prepričljivo ugotovilo na podlagi zaslišanja nasprotnega udeleženca, lečečega zdravnika in izvedenskega mnenja postavljene izvedenke psihiatrične stroke. Pritožbeno sodišče še dodaja, da v primerih, kot je predmetni, ko zavračanje predpisane terapije ogroža življenje nasprotnega udeleženca, zadošča že izkazana verjetnost, da do pljučne embolije pride.

9. Po mnenju pritožbenega sodišča je dolžina zdravljenja v trajanju šestih tednov določena ustrezno, saj je v tem oziru sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo strokovnim ugotovitvam izvedenke. Pritožbena izvajanja o predolgem trajanju ukrepa so torej neutemeljena.

10. Tudi pritožbeni očitek, da bi nasprotni udeleženec moral biti nameščen na oddelek pod posebnim nadzorom za en dan manj, saj je bil sprejet na zdravljenje dan pred opravljenim narokom, je neutemeljen. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je izvedenka podala svoje mnenje na naroku 6. 4. 2023 in takrat je ocenila, da je potrebno zdravljenje v trajanju 6 tednov, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ta dan določilo za začetek trajanja šesttedenskega zdravljenja.

11. Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (točka I izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka bo odločalo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom, saj je bila odvetnica nasprotnega udeleženca postavljena po uradni dolžnosti (51. člen v zvezi z 68. členom ZDZdr).

1 V skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDZdr je lahko za zastopnika imenovan posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:- ima najmanj visoko izobrazbo,- ima opravljen izpit za zastopnika,- ima pet let delovnih izkušenj s področja duševnega zdravja,- ni pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora. 2 Ki jo je pridobil na način, da je brcnil v steno in si zlomil prst. 3 Opustil je namreč antipsihotično terapijo. 4 V skladu s prvim odstavkom navedenega člena je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno:- če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in- če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). 5 Nasprotni udeleženec namreč prestaja kazen zapora.