Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da posamezen solastnik kot kupec solastniškega deleža na nepremičnini ne more predlagati izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine zoper prodajalca kot dolžnika, če nepremičnina med solastniki v naravi ni razdeljena in med solastniki ni dogovorjeno, kateri del v naravi predstavlja njihove solastninske deleže; - ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo vsebino izvršilnega naslova s tem, ko je zaključilo, da na njegovi podlagi upnik ne more zahtevati izselitve dolžnika iz celotne nepremičnine, in ali je s tem prekoračilo načelo stroge formalne legalitete iz 17. člena ZIZ; 3) ali bi sodišče druge stopnje upniku moralo dati možnost, da se izjasni glede dejstva, ali je nepremičnina v naravi razdeljena oziroma dejstva ali med solastniki nepremičnine obstaja dogovor, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja njihove solastninske deleže.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: 1) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da posamezen solastnik kot kupec solastniškega deleža na nepremičnini ne more predlagati izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine zoper prodajalca kot dolžnika, če nepremičnina med solastniki v naravi ni razdeljena in med solastniki ni dogovorjeno, kateri del v naravi predstavlja njihove solastninske deleže; 2) ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo vsebino izvršilnega naslova s tem, ko je zaključilo, da na njegovi podlagi upnik ne more zahtevati izselitve dolžnika iz celotne nepremičnine, in ali je s tem prekoračilo načelo stroge formalne legalitete iz 17. člena ZIZ; 3) ali bi sodišče druge stopnje upniku moralo dati možnost, da se izjasni glede dejstva, ali je nepremičnina v naravi razdeljena oziroma dejstva ali med solastniki nepremičnine obstaja dogovor, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja njihove solastninske deleže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog upnika, ki je pred tem na javni dražbi v izvršilnem postopku kupil dolžnikov solastniški delež na nepremičnini in pridobil izvršilni naslov za njegovo izselitev, 26. 6. 2017 izdalo sklep o izvršbi za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Dolžnik je vložil ugovor, v katerem je zatrjeval, da ima dovoljenje za bivanje preostalih dveh solastnikov. Upnik je temu nasprotoval. Sodišče prve stopnje ga je 1. 2. 2018 zavrnilo, ker ni izkazal, da ima za bivanje tudi upnikovo soglasje, ki bi bilo potrebno glede na to, da gre za posel, ki presega okvir rednega upravljanja.

2. Sodišče druge stopnje je dolžnikovi pritožbi 16. 5. 2018 delno ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je ugovoru dolžnika ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo ter upnikov predlog za izvršbo z dne 21. 6. 2017 zavrnilo. Odločilo je tudi o ugovornih in pritožbenih stroških. Ocenilo je, da upnik ne more predlagati izselitve iz celotne nepremičnine, pa tudi ne iz njenih ¾.

3. Upnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Sprašuje: 1) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da posamezen solastnik kot kupec solastniškega deleža na nepremičnini ne more predlagati izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine zoper prodajalca kot dolžnika, ki po izvedeni prodaji ni več solastnik te nepremičnine, če nepremičnina med solastniki v naravi ni razdeljena in med solastniki ni dogovorjeno, kateri del v naravi predstavlja njihove solastninske deleže; 2) ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo vsebino izvršilnega naslova, ki ga predstavlja IV. točka izreka sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. In 19/2013 z dne 16. 6. 2016 s tem, ko je zaključilo, da na njegovi podlagi upnik ne more zahtevati izselitev dolžnika iz celotne nepremičnine, in ali je s tem prekoračilo načelo stroge formalne legalitete iz 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ); 3) ali bi sodišče druge stopnje upniku moralo dati možnost, da se izjasni glede dejstva, ali je nepremičnina v naravi razdeljena, oziroma dejstva, ali med solastniki nepremičnine obstaja dogovor, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja njihove solastninske deleže, da z izpodbijanim sklepom ne bi prišlo do posega v njegovo pravico do izjasnitve iz 22. člena Ustave in posledično „sodbe presenečenja“.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanj, ki so razvidna iz izreka tega sklepa, in revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).