Jedro

Iz povzete ureditve 133. in 141. člena ZIZ ne izhaja dolžnost sodišča, da bi moralo v situaciji, ko se izkaže, da izvršba s predlaganimi sredstvi ne bo uspešna, pred ustavitvijo izvršbe upnika posebej opozarjati na neuspešnost že predlaganih in dovoljenih izvršilnih sredstev (pa ne gre za situacijo iz šestega odstavka 45. člena ZIZ). Zato ne more biti utemeljena pritožba, da upniku ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Tu ne gre za odločanje o pravici oz. o zahtevku, niti ZIZ v 133. ali 141. členu takega postopka sodišču ne nalaga.

Ravno zaradi situacije, kot je nastala v tem postopku, zakon določa, da ima upnik, ki predhodno glede ustavitve ni mogel sodelovati v postopku, možnost sodišču predlagati, da razveljavi svoj sklep o ustavitvi, če mu hkrati sporoči račun in organizacijo za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik odprt račun. Seveda je imel upnik do pravnomočnosti sklepa o ustavitvi tudi možnost predlagati predložitev seznama dolžnikovega premoženja iz 31. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi kršitev pravil postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Sodišče je izpodbijani sklep izdalo na podlagi obvestila dolžnikovega dolžnika (A. d.d.) z dne 2. 3. 2017, da na dolžničinem računu ne obstojijo rubljiva sredstva. Obvestilo temelji na drugem odstavku 141. člena ZIZ. Nadalje je sodišče prve stopnje še ugotovilo, da dolžnica ne prejema plače, kar je ugotovilo z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence.

6. Pritožnik v pritožbi tako ugotovljenega procesnega dejanskega stanja niti ne izpodbija. Navaja le, da bi moralo sodišče dolžnika predhodno pozvati k predložitvi seznama dolžnikovega premoženja po 31. členu ZIZ. Navaja še, da je tako tudi stališče sodne prakse in postopanje sodišč prve stopnje.

7. Vendar je stališče pritožnika zmotno. Postopanje sodišča, na način, za katerega se upnik zavzema, je predpisan v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, ko je izvršilna zadeva po pravnomočnosti odstopljena s Centralnega oddelka za verodostojno listino matičnemu sodišču v izvršbo, pa se takoj ugotovi, da predlagane in dovoljene izvršbe ni mogoče opraviti zaradi neobstoja izvršilnih sredstev. V tem primeru mora (matično) sodišče postopati po določbi šestega odstavka 45. člena ZIZ in pozvati upnika, da v 15 dneh predlaga novo sredstvo ali predmet izvršbe, ali v postavljenem roku predlaga predložitev seznama dolžnikovega premoženja iz 31. člena ZIZ.

8. V tem primeru ni šlo za tako procesno situacijo. Sodišče je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo na dolžničina sredstva pri organizaciji za plačilni promet in izvršbo na dolžničine stalne denarne prejemke. Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi je ugotovilo, da ima dolžnica odprt račun odprt pri A. d.d., kateri je tudi vročilo sklep o izvršbi v izvršitev. Ker pa dolžnica nima rubljivih sredstev, je organizacija za plačilni promet postopala po določbi drugega odstavka 141. člena ZIZ. Sodišče je nato na podlagi četrtega odstavka 141. člena ZIZ preverilo v njemu dostopnih evidencah, ali ima dolžnik sredstva pri kateri drugi organizaciji oz. preverilo, ali dolžnica prejema plačo (smiselno četrti odstavek 133. člena ZIZ). Ugotovilo je, da izvršba s predlaganimi in dovoljenimi izvršilnimi sredstvi ne bo uspešna, zato je izvršbo ustavilo. Pri tem je pravilno uporabilo peti odstavek 141. člena ZIZ in četrti odstavek 133. člena ZIZ, zato pritožba ne more biti uspešna.

9. Sodišče sodi na podlagi Ustave in zakona, zato pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na sodno prakso sodišč prve stopnje, ki naj bi se v podobnih primerih razvila v smer, kot pritožnik navaja (to je po določbi šestega odstavka 45. člena ZIZ). Kako je pravilno postopati v situaciji, ko se naknadno izkaže, da izvršba ne bo mogoča, pa ne gre za situacijo iz šestega odstavka 45. člena ZIZ, je pokazalo sodišče prve stopnje v tem postopku, višje sodišče pa temu pritrjuje.

10. Pritožnik se v pritožbi sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Kopru I Ip 204/2011, ki je v 4. točki obrazložitve poudarilo pravice upnika, da v postopku aktivno sodeluje. Navaja, da v predmetnem postopku upnik ni bil seznanjen z izčrpanostjo predlaganih izvršilnih sredstev, o drugih sredstvih izvršbe pa se zaradi postopanja sodišča prve stopnje ni mogel izreči. Mora pa imeti možnost izreči se tudi o drugih sredstvih izvršbe. Ravno seznam dolžnikovega premoženja upniku omogoča, da bo lahko predlagal druga in učinkovita sredstva izvršbe.

11. Na ta pritožbeni argument višje sodišče odgovarja, da iz povzete ureditve 133. in 141. člena ZIZ ne izhaja dolžnost sodišča, da bi moralo v situaciji, ko se izkaže, da izvršba s predlaganimi sredstvi ne bo uspešna, pred ustavitvijo izvršbe upnika posebej opozarjati na neuspešnost že predlaganih in dovoljenih izvršilnih sredstev (pa ne gre za situacijo iz šestega odstavka 45. člena ZIZ). Zato ne more biti utemeljena pritožba, da upniku ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Tu ne gre za odločanje o pravici oz. o zahtevku (glej prvi odstavek 5. člena ZPP), niti ZIZ v 133. ali 141. členu takega postopka sodišču ne nalaga. Zato je vsakršno razpravljanje o morebitni absolutno bistveni kršitvi določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP izključeno. Ob odsotnosti izrecnih pravil pa tudi ni moglo priti do relativno bistvene kršitve določb postopka.

12. Ravno zaradi situacije, kot je nastala v tem postopku, zakon določa, da ima upnik, ki predhodno glede ustavitve ni mogel sodelovati v postopku, možnost sodišču predlagati, da razveljavi svoj sklep o ustavitvi, če mu hkrati sporoči račun in organizacijo za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik odprt račun (primerjaj šesti odstavek 141. člena ZPP). Seveda je imel upnik do pravnomočnosti sklepa o ustavitvi tudi možnost predlagati predložitev seznama dolžnikovega premoženja iz 31. člena ZIZ (glej sklep Vrhovnega sodišča II Ips 125/2012 z dne 31. 1. 2015). Da bi to predlagal, iz predmetnega izvršilnega postopka ne izhaja.

13. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pritožbene navedbe.

14. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na petem odstavku 38. člena ZIZ.