Jedro

Zapisnik je javna listina, za katero velja zakonska domneva, da potrjuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej navedena dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (prvi in tretji odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Glede na določbo 212. člena Zakona o dedovanju samo spor o obsegu zapuščine med dediči zapuščinskemu sodišču nalaga prekinitev zapuščinskega postopka in napotitve na pravdo.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1. 10. 2020 ugotovilo, da zapuščina pokojne E. Š. obsega ¼ nepremičnine parc. št. 763/6 k.o. ... in denarna sredstva na osebnem računu pri A. d.d. v višini 14,84 EUR (točka I. izreka), razglasilo kot dediče na podlagi zakona zapustničino hči D. S. ter zapustničina vnuka A. Š. in S. K. vsakega do 1/3 (točka II. izreka) ter odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v zemljiški knjigi pri zapustnici lastni ¼ parc. št. 763/6 k.o. ... vpiše lastninska pravica na D. S., A. Š. in S. K. na vsakega do 1/3, do 1/3 pa so vsi ti trije upravičeni tudi razpolagati z zapustničinimi denarnimi sredstvi pri A. d.d. oziroma sedaj N. 2. Zoper sklep o dedovanju sta pritožbi vložili zapustničini dedinji D. S. in S. K. V pritožbah sta zatrjevali, da sklep o dedovanju izpodbijata v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da v zapuščino zapustnice spada tudi ¼ nepremičnine parc. št. 763/6 k.o. ... ter v zvezi s tem odrejeno vknjižbo lastninske pravice na dediče v zemljiški knjigi. Uveljavljali sta vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP (v zvezi s 163. členom ZD) in predlagali, da se njunima pritožbama ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne temu v novo odločanje.

V pritožbah sta zatrjevali, da je pooblaščenec dedinje S. K. in B. S., ko se 12. 6. 2020 zaradi oznanitve zamudnega začetka tega naroka zaradi druge obravnave naroka ni mogel udeležiti, S. K. izrecno naročil, da ne sme podajati kakšnih izjav na naroku, če pa bi bila na to pozvana, naj pove, da vztraja pri tem, kar je navedel v njenem imenu doslej pooblaščenec. Na prejšnjem naroku 18. 6. 2018 je namreč pooblaščenec za primer, da med dediči ne bi prišlo do sporazuma, uveljavljal izločitev iz zapuščine ¼ nepremičnine parc. št. 763/6 k.o. ... v korist B. S. in S. K., kot upravičencev iz izročilne pogodbe za primer smrti z dne 11. 10. 1995. Zato je bilo pričakovano, da bo sodišče zapuščinski postopek prekinilo in dediča napotilo na pravdo zaradi spornega obsega zapuščine, saj je bil obseg zapuščine sporen za dedinjo S. K. in za B. S. Slednji je nastopal kot „dedič“ in sta ga kot takšnega priznavala tudi sodediča S. K. in A. Š., ker je bil med njim in materjo D. S. dogovor, da bo mati njemu odstopila vsa dedno pravna upravičenja po zapustnici. Sodnica na naroku 12. 6. 2020 B. S. ni obravnavala kot dediča, v zapisnik pa je zapisala, da se D. S. in S. K. priglašata k dedovanju in sprejmeta dedna deleža ter da je nesporno, da v zapuščino sodi ¼ nepremičnine parc. št. 763/6 k.o. ... . Obe pritožnici sta zapisnik podpisali, čeprav se nista zavedali posledic svojega podpisa in da je takšen v nasprotju z njunim interesom oziroma interesom B. S. D. S. je bila na naroku prisotna zaradi podaje dedne izjave o odpovedi dedovanju v korist sina. Obe pritožnici sta bili zavedeni z vsebino izjave o sprejemu zapuščine, saj bi nepremično premoženje zapustnice moralo biti predmet izročilne pogodbe in bi jo morala prejeti S. K. in B. S., ne bi pa smelo biti predmet dedovanja. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker dedinji S. K. z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Zaradi zamude z oklicem naroka je namreč na naroku ni zastopal pooblaščenec, sodnica pa je na naroku sama narekovala na zapisnik dedne izjave o strinjanju z obsegom zapuščine in o sprejemu zapuščine, brez da bi o tem vprašala stranki in da bi jima pojasnila njihovo vsebino in posledice, še zlasti, ker te izjave odstopajo od vsebine tega, kar je na prejšnjem naroku trdil in zahteval pooblaščenec strank. Sodišče je tako pritožnici prikrajšalo za ustrezno varstvo njunih pravic in koristi, saj so podpisane izjave v nasprotju z njunimi interesi, pa tudi z dotedaj podanimi izjavami volje. Ker sodišče ni pojasnilo razlogov za vsebinsko nasprotje med izjavo pooblaščenca na naroku dne 18. 6. 2018, iz katerega izhaja uveljavitev izločitve iz zapuščine v korist S. K. in B. S., torej sporen obseg zapuščine in ugotovitvijo o nespornosti obsega zapuščine na naroku 12. 6. 2020, je podana absolutna bistvena kršitev zaradi evidentnega nasprotja med odločitvijo in vsebino zapisnikov. Sodišče prve stopnje pa je glede na pojasnilo na naroku 18. 6. 2018, da je zapustnica razpolagala s svojim celotnim premoženjem v korist S. K. in B. S. in zapis D. S. v samem obvestilu z dne 20. 4. 2018 (na l. št. 23 spisa), da je mati razpolagala z nepremičnin premoženjem in da je dedič A. Š. dedno odpravljen, zmotno ugotovilo, da obseg zapuščine ni sporen. Zato pa je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko zapuščinskega postopka ni prekinilo in napotilo dedičev na pravdo.

3. Dedič A. Š. na pritožbi ni odgovoril. 4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Vsebina listin v spisu, še zlasti zapisnikov o narokih 12. 6. 2020 in 18. 6. 2018, s poudarjanjem nasprotnosti med katerima pritožnici uveljavljata očitek o njuni „zavedenosti“ ob podpisu zapisnika dne 12. 6. 2020, ne potrjuje resničnosti pritožbenih očitkov. Iz vsebine zapisnika o naroku 18. 6. 2018 izhaja, da so na ta narok pristopili D. S., K. L. B., A. Š., S. K., B. S. in kot pooblaščenec B. S. odvetnik S. Sodnica je na naroku izrecno pojasnila, da sta bila B. S. in S. K. vabljena na narok zgolj zato, ker sta bila kot dediča navedena v smrtovnici zapustnice, na zapuščinskem naroku 28. 2. 2018 pa je bilo ugotovljeno, da sta zakoniti dedinji po zapustnici njeni hčeri D. S. in K. L. B. ter da je bilo v zvezi z navedbami S. K. in pooblaščenca B. S. na tem naroku, da je z izročilno pogodbo z dne 3. 5. 1995 zapustnica njima po smrti izročila tudi ¼ nepremičnine parc. št. 763/6 k.o. ..., ugotovljeno, da zapustnica zemljiškoknjižnega dovolila, ki bi omogočal vpis lastninske pravice na K. in S. ni podala. Iz zapisa v zapisniku o tem naroku pa je tudi razvidno, da je bil ta preložen zaradi možnosti morebitne sklenitve dednega dogovora in zaradi omogočitve dedičem podaje dednih izjav, pri čemer je sodišče dediče izrecno opozorilo o vsebini možnih podanih dednih izjav, pooblaščenec B. S. pa je ob takšnem opozorilu dedičem izrecno izpostavil, da v kolikor ne bi prišlo do takšnih dednih izjav, da bi sam po vstopni pravici dedoval ½ solastniškega deleža zapustnice na nepremičnini parc. št. 763/6 k.o. ..., uveljavlja izločitev takšnega deleža iz zapuščine zapustnice v svojo korist. Kot je razvidno iz nadaljnjih listin v spisu, je v nadaljevanju postopka, ko so po predlogu dediča Š. za izvedbo postopka medijacije, kamor bi naj bila vključena kot solastnika nepremičnine parcela 763/6 tudi B. S. in S. K., bila pozvana za podajo soglasja k mediaciji tudi navedena, ob sporočenem soglasju B. S. 7. 9. 2018 njegov pooblaščenec predložil pooblastilo tudi za S. K. in hkrati kot njen pooblaščenec izrazil soglasje za mediacijo (l. št. 36 spisa). Ob pridobivanju soglasja za medijacijo od dedinje K. L. B. (sicer matere S. K.) pa je sodišče ugotovilo, da je ta 15. 9. 2018 umrla, zato pa je na naslednji narok 12. 6. 2020, ki ga je razpisalo po prejetem obvestilu o neuspešni medijaciji (16. 3. 2020), vabilo kot njena pravna naslednika S. K. in A. A. B. Kot je razvidno iz vsebine zapisnika o naroku 12. 6. 2020 je sodišče na tem naroku ta pozvalo na podajo izjav po K. L. B., po izjavi A. A. B. o odpovedi dedovanja po L. B. pa zapisalo izjavo K., sedaj kot dedinje L. B., ki dedne izjave v tem zapuščinskem postopku pred tem še ni podala, da se priglaša k dedovanju po zapustnici in sprejema zakoniti dedni delež. Sodišče pa je na tem naroku zapisalo tudi dedno izjavo D. S., da se priglaša k dedovanju in sprejema svoj zakoniti dedni delež.1 V zapisniku pa je zapisalo tudi, da v zapuščino nesporno sodi ¼ nepremičnine parc. št. 763/6 k.o. ... ter narok zaključilo z opozorilom, da bo k podaji dedne izjave pozvalo še odsotnega dediča A. Š. nato pa izdalo sklep o dedovanju. Po neuspešnem pozivu Š. na podajo dedne izjave je 1. 10. 2020 izdalo izpodbijani sklep o dedovanju. Zapisnik o naroku z dne 12. 6. 2020 sta podpisali obe navzoči dedinji (pritožnici) in A. A. B., v zvezi s samim zapisom vsebine zapisnika pa na zapisniku ni zapisanih nobenih pripomb.

6. Zapisnik je javna listina, za katero velja zakonska domneva, da potrjuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej navedena dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (prvi in tretji odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Pritožnici s pritožbenimi pavšalnimi očitki, da je sodnica zapisala izjavi S. in K. v zapisnik 12. 6. 2020, ki jih ti sicer nista izrekli in tudi takšnega zapisa nista razumeli in s pritožbenim protispisnim sklicevanjem na nasprotnost takšnih izjav z vsebino izjav, ki bi jo naj podal njun pooblaščenec na naroku 18. 6. 2018, saj nobene od njiju na tem naroku ni zastopal pooblaščenec, domneve resničnosti zapisa v zapisniku z dne 12. 6. 2020 nista uspeli izpodbiti. Kot izhaja iz zgoraj povzetega, niti na naroku 12. 6. 2020 niti pred tem dedinja D. S. ni podala nobenih navedb o njenem uveljavljanju kakšnih lastninskih upravičenj na solastnem deležu nepremičnine zapustnice parc. št. 763/6 k.o. ... . Kljub izrecnemu pozivu in opozorilu o vsebini možnih dednih izjav na naroku 18. 6. 2018 pa do naroka 12. 6. 2020 ni podala tudi nobene pisne dedne izjave. Zato pa na naroku 12. 6. 2020 dana dedna izjava o sprejemu dednega deleža in ugotovitev, da v zapuščino zapustnice spada tudi solastni delež nepremičnine, vpisan na zapustnico v zemljiški knjigi, ni v nasprotju z njeno do tedaj izraženo voljo v predmetnem zapuščinskem postopku, pa tudi sicer ne z interesom te pritožnice kot dedinje v zapuščinskem postopku. Glede na zgoraj povzete ugotovitve, da tudi zakonita dedinja zapustnice K. L. B. vse do svoje smrti, po njeni smrti, ko je vstopila v njen procesni položaj S. K. pa K., nista uveljavljali oziroma zahtevali nobene izločitve nepremičnega premoženja iz zapuščine, L. B. pa do svoje smrti tudi ni podala dedne izjave, pa so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki pritožnice K. o nasprotnosti zapisa njene izjave na naroku 12. 6. 2020 z predhodnimi izjavami oziroma zahtevami njene pravne prednice kot dedinje. Pritožbeni očitki o nezakonitem postopanju sodišča zaradi opustitve pojasnila o vsebinah možnih dednih izjav, njihovih posledic na naroku 12. 6. 2020 in nezakonitem postopanju sodišča na naroku 12. 6. 2020, zaradi katerega bi pritožnicama naj ne bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, so tako neutemeljeni. Ob zgoraj predstavljeni vsebini zapisnika z dne 18. 6. 2018 in dejstvom, da na tem naroku nobene od pritožnic ni zastopal kot pooblaščenec odvetnik S., pa so neutemeljene tudi pritožbene trditve o podanosti absolutne bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker bi naj izpodbijani sklep ne vseboval razlogov v zvezi z nasprotnostjo izjave pooblaščenca pritožnic na naroku 18. 6. 2018 in zapisom o nespornosti ugotovljenega obsega zapuščine.

7. Glede na določbo 212. člena Zakona o dedovanju samo spor o obsegu zapuščine med dediči zapuščinskemu sodišču nalaga prekinitev zapuščinskega postopka in napotitve na pravdo. Iz zgoraj ugotovljenega je razvidno, da med zakonitimi dediči zapustnice (D. S., A. Š., P. L. B. in po njeni smrti S. K.) ni bilo spora o obsegu zapuščine zapustnice. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o smiselni podanosti kršitve 212. člena ZD, pa tudi o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, ker sodišče prve stopnje že iz izjav dedinj pred narokom 12. 6. 2020 ni ugotovilo, da je med dediči spor o tem, ali ¼ nepremičnine parc. št. 763/6 k.o. ... spada v zapuščino zapustnice.

8. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti samo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163, členom ZD), je pritožbeno sodišče pritožbi pritožnic zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Sicer pa je D. S. že v pisni izjavi z dne 20. 4. 2018 (l. št. 23) zapisala, da po pokojni materi zahteva nujni delež.