Up-320/97

25. 5. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe R. B. iz C., ki ga zastopa R. K., odvetnik v L. na seji senata dne 25. maja 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba R. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS št. VIII Ips 19/97 z dne 17. 6. 1997, v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pdp 411/95 z dne 18. 9. 1996 in sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 1741/94 z dne 30. 11. 1994 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik izpodbija v izreku navedene sodbe, s katerimi so sodišča zavrnila njegov tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičene odsotnosti z dela zaporedoma več kot pet delovnih dni. Pritožnik se namreč po prejemu izvida in mnenja zdravniške komisije prve stopnje, v katerem je ugotovljeno, da je sposoben za delo od 16. 1. 1993, ni več vrnil na delo. Ker je navedeno mnenje prejel šele 28. 1. 1993, je bil z odločbo Direkcije ZZZS z dne 21. 4. 1993, datum upravičene odsotnosti z dela spremenjen tako, da je odsotnost upravičena do 28. 1. 1993. Skladno s tem je bil spremenjen tudi sklep delodajalca o prenehanju delovnega razmerja z dnem 28. 1. 1993 in ne 16. 1. 1993, kot je bilo prvotno navedeno. Zoper ta sklep je pritožnik vložil tožbo na razveljavitev, vendar v postopku ni uspel.

2.Pritožnik zatrjuje, da so mu bile kršene pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, pravica do socialne varnosti iz 50. člena in pravica do zdravstvenega varstva, določena v 51. členu Ustave. Predlaga, da Ustavno sodišče ugodi ustavni pritožbi, izpodbijane odločbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča več od pritožbe ne zagotavlja. To je pritožnik imel možnost vložiti in jo je - kot izhaja iz izpodbijanih sodb - tudi vložil. Pravica do pravnega sredstva mu torej očitno ni bila kršena. Vsebina pravice do pravnega sredstva predpostavlja, da je upravičencu na voljo tako pravno sredstvo, v katerem lahko zavaruje svoje pravice in interese, torej učinkovito pravno sredstvo

4.V skladu z Zakonom o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in naslednji - v nadaljevanju: ZPP), ki se v delovnih sporih uporablja na podlagi 17. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS), je lahko pritožnik v pritožbi izpodbijal tako dejansko kot pravno podlago sodbe. V postopku o prenehanju delovnega razmerja zaradi neupravičenih izostankov z dela je vprašanje zdravstvene (ne)sposobnosti za delo eno od možnih dejanskih vprašanj.

Dejstva, ki so pomembna za odločitev, ugotavlja sodišče s katerimkoli dokazom, vsaka stranka pa ima v dokaznem postopku možnost predlagati dokaze, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (219. člen ZPP).

5.To, kar vsebuje izvid in mnenje zdravniške komisije pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je strokovno zdravniško mnenje o (ne)opravičeni odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov. Predpisi o zdravstvenem zavarovanju urejajo postopek pravnega varstva pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ki so vezane na vprašanje nesposobnosti za delo iz zdravstvenih razlogov. Pri odločanju o pravicah iz delovnih razmerij pa ima izvid in mnenje zdravniške komisije pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije dokazno moč javne listine (230. člen ZPP). Iz navedb pritožnika in predloženih sodb pa izhaja, da pritožniku ni uspelo dokazati neresničnosti ugotovitev zdravniške komisije. Tega tudi v ustavni pritožbi ne zatrjuje. Prenehanje delovnega razmerja pritožnika je posledica njegovega neopravičenega izostanka z dela in ne dejstva, da je v postopku pred organi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije uveljavljal pravico do pravnega sredstva.

6.Zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 50. in 51. člena Ustave pritožnik z ničimer ne utemeljuje.

7.Zakonito prenehanje delovnega razmerja ne pomeni kršitve pravice do socialne varnosti, pravilnosti ugotovljenega zdravstvenega stanja - in na tej podlagi sposobnosti za delo - pa pritožnik že v delovnem sporu niti ni izpodbijal. Ker torej očitno ne gre za kršitev zatrjevanih človekovih pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 -ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam Lukič. Predsednik senata:

dr. Lojze Ude