Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S pogodbo o odpovedi dediščini zapustnik ne razpolaga z zapuščino in tudi ni z ničemer zavezan, da kljub dedni odpovedi tistemu, ki se je odpovedal dedovanju, z oporoko česa ne nakloni.
Pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (A) ugotovilo (I.) obseg zapuščine, ki je denar, (II.) da je zapustnik napravil dve oporoki, 1. 12. 1994 in 24. 2. 2009, katerih veljavnost ni sporna, da pa sta brezpredmetni glede nepremičnin, s katerimi je zapustnik kasneje razpolagal (III.), da je z oporoko razpolagal tudi z denarnimi sredstvi in vrednostnimi papirji, in sicer v korist sina M. P. in hčere B. Š., vsakega do polovice (IV.), da je hčeri naklonil volilo, ki je tudi brezpredmetno (V.), da je s sinom leta 1989 sklenil sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju (VI.) in da je zakonita dedinja hči B. Š. (VII.); pod (B) je na podlagi oporoke za dediča denarja razglasilo sina M. P. in hčer B. Š., vsakega do ½.
2. Proti sklepu se pritožuje dedinja B. Š., predlaga njegovo spremembo ali pa razveljavitev, bistvo njene pritožbe pa je stališče, da zapustnikov sin M. P. ne bi smel nič dedovati, ker je z zapustnikom sklenil pogodbo o odpovedi neuvedenemu dedovanju, v kateri se je odpovedal slehernemu dedovanju, kar po njenem pomeni tudi oporočnemu.
3. M. P. na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Res se je zapustnikov sin M. P. odpovedal neuvedenemu dedovanju (137. čl. Zakona o dedovanju; ZD), kar je (lahko) naredil le v obliki sporazuma z zapustnikom (Pogodba o vnaprejšnji dedni odpovedi zakonitega dediča z dne 24. 10. 1989), ki kasneje ni bil spremenjen. V tej pogodbi je res navedeno, da se M. P.„odpoveduje[] sleherni dedni pravici po svojih starših [...] iz razloga, ker sta [ga] starša dedno odpravila že za svojega življenja.“ Zapustnik (in N. P.) sta se s to odpovedjo strinjala in jo vzela v svojo vednost. 6. S pogodbo o odpovedi dediščini zapustnik ne razpolaga z zapuščino in tudi ni z ničemer zavezan, da kljub dedni odpovedi tistemu, ki se je odpovedal dedovanju, z oporoko česa ne nakloni. Takšno stališče je že izraženo tako v teoriji,(1) kot tudi v sodni praksi.(2) Za veljavnost takšnega oporočnega razpolaganja zato ni treba, da se pogodba o odpovedi neuvedenemu dedovanju spremeni.
7. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dedinje zavrnilo in sklep prvostopenjskega zapuščinskega sodišča v celoti potrdilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD).
Op. št. (1): Dolinšek A., Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju tudi med zakonci – zakaj pa ne?, Pravna praksa, 2003, št. 45, str. 17-28. Op. št. (2): Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 217/2008 z dne 18. 11. 2010.