Jedro

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Strokovno zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je v interesu strank, ki morajo izpodbiti odločbo sodišča in ne le argumente nasprotne stranke, zlasti pa v interesu celotnega pravnega reda.

Strokovna revizija pripomore k večji hitrosti in kakovosti sojenja pred vrhovnim sodiščem, ki se ne ukvarja več z dejanskim stanjem.

Razumljiva pa je izjema v četrtem odstavku 86.člena ZPP, ki dovoljuje vložitev revizije strankam ali njihovim zakonitim zastopnikom, ki imajo opravljan pravniški državni izpit. Ker toženec tega ne izkazuje, revizija, ki jo je vložil 6.11.2004 proti sodbi sodišča druge stopnje, ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačati tožnici znesek 3.060.461,80 tolarjev z zamudnimi obrestmi, kot so določene v zakonu in tečejo od 16.12.1995 do plačila. Po pritožbi toženca je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Proti sodbi sodišča druge stopnje, s katero je postala pravnomočna sodba sodišča prve stopnje, je toženec vložil revizijo. Po njegovem je bila neutemeljeno zavrnjena njegova pritožba. Iz revizije se da razbrati, da uveljavlja bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku, zmotno uporabo materialnega prava, pa tudi z ugotovljenim dejanskim stanjem se ne strinja. Predlaga razveljavitev ali odpravo izpodbijane sodbe.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04-90/05) je bila revizija vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

3. Revizija ni dovoljena.

Zakon o pravdnem postopku je uvedel delno zahtevo po strokovnem zastopanju strank v pravdnem postopku. To velja še posebej za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, saj je v tretjem odstavku 86. člena ZPP določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Strokovno zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je v interesu strank, ki morajo izpodbiti odločbo sodišča in ne le argumente nasprotne stranke, zlasti pa v interesu celotnega pravnega reda. Strokovna revizija pripomore k večji hitrosti in kakovosti sojenja pred vrhovnim sodiščem, ki se ne ukvarja več z dejanskim stanjem. Razumljiva pa je izjema v četrtem odstavku 86. člena ZPP, ki dovoljuje vložitev revizije strankam ali njihovim zakonitim zastopnikom, ki imajo opravljan pravniški državni izpit. Ker toženec tega ne izkazuje, revizija, ki jo je vložil 6.11.2004 proti sodbi sodišča druge stopnje, ni dovoljena. Glede na to, da je revizijo vložila oseba, ki nima te pravice, je revizijsko sodišče ne more obravnavati in jo je po 377. členu ZPP zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je po prejemu nedovoljene revizije sicer izdalo sklep, s katerim je tožencu naložilo, da v 15 dneh imenuje pooblaščenca, vendar za tako ravnanje ni imelo pooblastila v zakonu. Sodišče prve stopnje bi moralo toženčevo laično revizijo zavreči in ne bi smelo izdajati popravnega sklepa, ki ga ZPP ne predvideva. Prvi odstavek 88. člena ZPP, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje in se nanaša na sojenje pred sodiščem prve stopnje, ureja drugačno situacijo zato: (1) ker se stranka pred okrožnim sodiščem lahko zastopa tudi sama, brez pooblaščenca, in (2) ker gre za odpravljivo napako, saj bo stranka lahko še opravljala različna pravdna dejanja medtem ko bo sodišče razpravljalo na glavni obravnavi. Drugače je v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, v katerem sodišče na seji senata preizkusi sodbo na podlagi revizije, ki mora biti strokovna, in kjer javna glavna obravnava ni predvidena. Zato pooblastitev odvetnika laične revizije ne more sanirati in sodišče ne more podaljšati roka iz prvega odstavka 367. člena ZPP, ker gre za z zakonom določen procesni rok, ki ni podaljšljiv.

V obravnavani zadevi je toženec v roku, ki mu ga je določilo sodišče prve stopnje, poskrbel za to, da je pooblaščeni odvetnik predložil pooblastilo, ki izkazuje, da bo odvetnik zastopal toženca v postopku revizije. Toda revizije ni vložil odvetnik in iz predloženega pooblastila tudi ne izhaja, da bi bil pooblaščen za vložitev revizije. Taka predložitev pooblastila odvetnika ne more vplivati na (ne)dovoljenost revizije.