Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je bil postopek prekinjen zaradi predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno ali ko sodišče spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka.
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi odločalo na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča RS, št. Su 72/2010 z dne 26.7. 2010. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za nadaljevanje prekinjenega postopka, zavrnilo.
Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izda sklep o nadaljevanju postopka. Izpostavlja, da je v zemljiški knjigi pri sporni nepremičnini, parc. št. 414 k.o. R., zaznamba spora v korist tožnika in sicer je vpisana pred zaznambo spora v korist R. S.. Zato bo moralo zemljiškoknjižno sodišče najprej odločiti o vpisu lastninske pravice na podlagi zaznambe spora v korist tožnika. Spor med toženo stranko in R. S. tako ne more imeti nobenega vpliva na predmetni postopek. Kasnejši vpis namreč ne vpliva na predhodni vpis. Kolikor bo tožnik v tem postopku uspel, bo moralo zemljiškoknjižno sodišče vpisati lastninsko pravico na tožnika v vrstnem redu zaznambe spora. Šele nato bo zemljiškoknjižno sodišče odločalo o vpisu lastninske pravice v korist R. S. (kolikor bo ta s tožbo uspela). Ko bo zemljiškoknjižno sodišče odločalo o vpisu lastninske pravice na R. S., bo v zemljiški knjigi lastninska pravica že vpisana na tožnika, zato zemljiškoknjižno sodišče ne bo moglo na podlagi sodbe, izdane proti toženi stranki, vpisati lastninske pravice na R. S., četudi bi ta v pravdnem postopku, zaradi katerega je bil ta pravdni postopek prekinjen, uspela. Tožena stranka je zemljiškoknjižna lastnica, zato ji sodišče z ugodilno sodbo nikakor ne bo naložilo obveznosti, katere ne bi mogla izpolniti. Odločitev v pravdnem postopku med toženo stranko in R. S. torej ne predstavlja predhodnega vprašanja. Sodišče bi moralo predlogu za nadaljevanje postopka zato ugoditi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12.4.2002 prekinilo pravdni postopek, do pravnomočno končanega pravdnega postopka, ki teče pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah, pod opr. št. P 54/2002 (zaradi rešitve predhodnega vprašanja o zemljiškoknjižnem lastništvu parc. št. 414 k.o. R.). Če je bil postopek prekinjen zaradi predhodnega vprašanja, se nadaljuje, ko je to vprašanje pravnomočno rešeno ali ko sodišče spozna, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka (2. odstavek 208. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Nesporno je, da pravdni postopek P 54/2002 še ni pravnomočno končan. Iz obrazložitve sklepa pa je razvidno, da sodišče tudi ni ocenilo, da ni več razloga, da bi čakalo na konec postopka. Pogojev za nadaljevanje postopka torej ni. Sicer pa je poudariti, da je razloge, ki jih izpostavlja pritožba, že obravnavalo tudi Višje sodišče v Celju v zvezi z izdanim sklepom o prekinitvi z dne 12.4.2002, in jih vse zavrnilo (sklep Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 1470/2002 z dne 6.3.2003).
Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).