Jedro

Prvostopni organ je pri ugotavljanju obtežbe kmetijskih zemljišč v uporabi z živino na kmetijskem gospodarstvu tožnika pravilno izhajal iz podatkov, ki jih je tožnik navedel na obrazcih B in D, ki sta sestavna dela zbirne vloge.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja zavrnila tožnikov zahtevek za kmetijsko-okoljska plačila (KOP) in sicer za podukrep ohranjanje kolobarja in za podukrep ozelenitev njivskih površin. Iz obrazložitve izhaja, da je obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu večja od 1,9 GVŽ/ha, zato se vsi zahtevki KOP v skladu s 23. členom Uredbe o plačilih za ukrepe iz osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 (PRP 2007-2013) v letih 2007-2013 (Uredba KOP, Uradni list RS, št. 19/2007 s spremembami) v celoti zavrnejo.

Tožnik se je zoper prvostopno odločbo pritožil, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je z odločbo št. 33101-1223/2009/2 z dne 12.10.2009 njegovo pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da zahtevke za uveljavljanje kmetijsko okoljskih plačil za leto 2008 – ukrepe KOP ureja Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 (Uredba KOP, Uradni list RS, št. 19/2007 s spremembami), Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike (Uradni list RS št. 12/2008) ter Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 za izvajanje Uredbe Sveta 1698/2005 z dne 20.9.2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega sklada za razvoj (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21.10.2005, str. 1 s spremembami), Uredbe Komisije 1974/2006 z dne 15.12.2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta 1698/2005, Uredbe Komisije 1975/2006 z dne 7.12.2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta 1698/2005 ter Uredbe Komisije 1320/2006 z dne 5.12.2006 o pravilih za prehod na podporo za razvoj podeželja določeno v Uredbi Sveta 1698/2005. Drugostopni organ ugotavlja, da je tožnik v zbirni vlogi za leto 2008 uveljavljal zahtevek za ukrepa KOP za ozelenitev njivskih površin – ZEL na skupni površini 23,83 ha in ohranjanje kolobarja – KOL na površini 40,41 ha. Na obrazcu D – „prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ je skupno navedel 53,64 ha površin kmetijskega zemljišča v uporabi, na obrazcu B – „stalež rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu“ pa je navedel, da redi 280 mladih prašičev od 20 do 50 kilogramov, za katere je določen koeficient 0,07 GVŽ na žival (skupaj 19,6 GVŽ), 250 prašičev pitancev od 50 do 80 kilogramov, za katere je določen koeficient 0,13 GVŽ na žival (skupaj 32,5 GVŽ), 250 prašičev pitancev od 80 do 100 kilogramov, za katere je določen koeficient 0,19 GVŽ na žival (skupaj 47,5 GVŽ), 30 muflonov in damjakov, za katere je določen koeficient 0,15 GVŽ na žival (skupaj 4,5 GVŽ) in 4 ostala rastlinojeda divjad za prirejo mesa, za katero je določen koeficient 0,15 GVŽ na žival (skupaj 0,6 GVŽ). Iz navedenega izhaja, da je na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu 104,7 GVŽ. Za posamezen podukrep KOP mora upravičenec poleg pogojev za posamezen podukrep izpolnjevati tudi splošne pogoje, med katerimi je tudi ta, da obtežba z živino na KMG-ju ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Pri tem se upoštevajo vsa obdelana kmetijska zemljišča KMG-ja (vsa zemljišča v uporabi). Iz obrazca D je razvidno, da znaša skupna površina KZU 53,64 ha, kar glede na iz obrazca B razviden podatek, da je na tožnikovem gospodarstvu 104,7 GVŽ, pomeni, da obremenitev kmetijskega gospodarstva znaša 1,95 GVŽ/ha, kar je več od predpisane maksimalne dovoljene obremenitve 1,9 GVŽ/ha. Glede na navedeno površino, bi imel lahko tožnik največ 101,92 GVŽ. Ker je med splošnimi pogoji v Uredbi KOP določeno, da obtežba na KMG ne sme preseči 1,9 GVŽ/ha, obtežba na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu pa je presegla to mejo, se vsi tožnikovi zahtevki za podukrepe KOP zavrnejo. Glede navedb tožeče stranke v pritožbi, da je na obrazcu B napačno navedeno stanje prašičev na dan 1.3.2008, pa drugostopni organ pojasnjuje, da Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike v 7. členu določa, da se obremenitev z živino na kmetijskem gospodarstvu ugotavlja na podlagi podatkov z obrazca B in obrazca D. Te podatke je prvostopni organ pri svoji odločitvi pravilno upošteval. Ker tožnikova vloga ni bila ne nepopolna ne nerazumljiva, potrebe po dopolnjevanju ni bilo. Prav tako ni relevantna trditev tožeče stranke, da je bilo pri kontroli v letu 2008 ugotovljeno, da znaša obtežba manj kot 1,9 GVŽ/ha, saj je za odločitev relevantno stanje na dan 1.3.2008 in ne kasneje. Na odločitev tudi ne vpliva izjava KGZS Ptuj o vnosni napaki glede števila prašičev pitancev, saj v razmerje med KGZS Ptuj in tožnikom upravna organa ne moreta posegati, njuno razmerje pa na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva.

Tožnik vlaga tožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter zato predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Navaja, da na svojem kmetijskem gospodarstvu vodi register prašičev, iz katerega je jasno razvidno, da nima 780 prašičev pitancev. Iz registra izhaja, da ima na dan 1.3.2008 645 prašičev pitancev in ne 780, kot je bilo pomotoma navedeno na obrazcu B. V kategoriji prašičev pitancev od 80 do 110 kilogramov, je tako pravilno število živali 115 in ne 250. Število 645 prašičev pitancev je navedeno tudi na obrazcu „Poročilo o pridelkih, živini in delovni sili“. Tožnik tako zatrjuje, da je na njegovem kmetijskem gospodarstvu preračunano 79,05 GVŽ, s takšnim številom GVŽ pa ne presega obremenitve z živino, ki je določena na 1,9 GVŽ/ha. Dejstvo, da ima na kmetijskem gospodarstvu skupno 645 in ne 780 prašičev pitancev bi lahko prvostopni organ preveril s pomočjo registra prašičev, dne 7.10.2008 pa je prvostopni organ opravil tudi kontrolo na kraju samem in ugotovil, da je na njegovem kmetijskem gospodarstvu 64,68 GVŽ, kar je pod dovoljeno obtežbo. Meni, da bi ga moral prvostopni organ opozoriti na to, da njegov zahtevek ni usklajen z registrom prašičev in mu dati možnost, da svojo zbirno vlogo ustrezno dopolni. Pri izdaji izpodbijane odločbe tako niso bila upoštevana določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) in 33. ter 34. člen Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1, Uradni list RS, št. 45/2008 s spremembami).

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne iz v prvostopni in drugostopni odločbi navedenih razlogov. Poudarja, da se v skladu z Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 izpolnjevanje pogojev za KOP, to je obtežbo z živino na kmetijskem gospodarstvu izračuna z upoštevanjem staleža rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu in koeficientov GVŽ na podlagi podatkov iz obrazcev B ter D. To pa pomeni, da za izračun obtežbe z živino na kmetijskem gospodarstvu ni pomembno stanje živali v registru prašičev ampak podatki iz zbirne vloge. Tožeča stranka je s podpisom zbirne vloge jamčila za pravilnost navedenih podatkov, ker vloga tožeče stranke ni bila nepopolna pa je prvostopni organ tudi ni bil dolžan pozivati na dopolnitev.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 (Uredba KOP, Uradni list RS, št. 19/2007 s spremembami) v 11. členu določa, da je namen ukrepa kmetijsko okoljskih plačil, ki vključuje 21 kmetijsko okoljskih podukrepov, popularizacija kmetijske pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi, zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov ter omogoča zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ohranjanje naravnih danosti, biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter varovanje zavarovanih območij. Do kmetijsko okoljskih plačil so upravičeni KMG-ji, ki izvajajo vsaj enega od kmetijsko okoljskih podukrepov ter upoštevajo zahteve varovanja okolja, vzdržujejo življenjski prostor mnogih rastlinskih in živalskih vrst ter s tem prispevajo k ohranjanju poseljenosti in obdelanosti podeželja. Zahteve, ki se nanašajo na vse podukrepe KOP, in jih morajo izpolnjevati upravičenci do plačil, so določene v Prilogi 7 Uredbe KOP. Med njimi je pogoj, da obtežba z živino na KMG-ju ne sme preseči 1,9 GVŽ-ja/ha kmetijskih zemljišč v uporabi, pri izračunu števila GVŽ-jev pa se upoštevajo vsa obdelana kmetijska zemljišča, torej vsa zemljišča v uporabi.

Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008, ki natančneje določa postopke v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom tudi za uveljavljanje plačil za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 (drugi odstavek 1. člena te uredbe) v šestem odstavku 7. člena določa, da se za izpolnjevanje pogojev za KOP obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu izračuna z upoštevanjem staleža rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu in koeficientov GVŽ iz obrazca B ter podatkov o ugotovljenih površinah KZU za GERK-e iz obrazca D. Navedena določila so bila pri izdaji izpodbijane odločbe, kot je pravilno obrazložil tudi drugostopni organ v svoji odločbi, pravilno upoštevana. Prvostopni organ je pri odločitvi pravilno izhajal iz podatkov, ki jih je tožnik navedel na obrazcih B in D, ki sta sestavna dela zbirne vloge (9. člen Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008). Okoliščine, ki jih navaja tožnik v tožbi, ne vplivajo na pravilnost izpodbijane odločitve. Upravičenci, ki želijo pridobiti plačila KOP morajo izpolnjevati s predpisi določene pogoje, to pa je med ostalim tudi, da obtežba z živino na KMG-ju ne preseže 1,9 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Ker iz podatkov navedenih v zbirni vlogi na obrazcih B in D izhaja, da obtežba z živino na tožnikovem KMG to mejo presega, je prvostopni organ pravilno odločil, da se zahtevke KOP zavrne. Tožnik se tako neutemeljeno sklicuje na to, da bi moral prvostopni organ v skladu z določili ZUP ter 33. in 34. člena ZKme-1 pred odločitvijo tožnika pozvati na dopolnitev vloge, ker se podatki iz zbirne vloge razlikujejo od podatkov iz registra prašičev. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 izrecno določa, da se za izpolnjevanje pogojev za KOP obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu izračuna z upoštevanjem staleža rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu in koeficientov GVŽ iz obrazca B ter podatkov o ugotovljenih površinah KZU za GERK-e iz obrazca D, zato je postopanje prvostopnega organa, ki je izpodbijano odločbo izdal na podlagi v obrazcih B in D navedenih podatkov pravilno. V predmetni zadevi namreč ni šlo za to, da bi bila vloga nepopolna. Vloga je bila sposobna za obravnavo, prvostopni organ pa je pri obravnavi te vloge ugotovil, da tožnik pogojev za odobritev plačil ne izpolnjuje.

Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.