21. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata 5. junija 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 148/2004 z dne 18. 11. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je v pravdnem postopku delno ugodilo reviziji tožene stranke ter sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je znižalo pritožniku (v pravdi tožniku) dosojeno odškodnino za nepremoženjsko škodo. Revizijo pritožnika je zavrnilo.

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča. Zatrjuje, da sta mu bili z njo kršeni pravica do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena ter pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Meni, da je prisojena odškodnina prenizka glede na škodo, ki mu je zaradi prometne nesreče nastala, ter da jo je Vrhovno sodišče neutemeljeno znižalo in s tem nedopustno ter neobrazloženo odstopilo od ustaljene sodne prakse.

B.

3.Nezadovoljstvo pritožnika z izpodbijano sodbo, ker meni, da je prisojena odškodnina prenizka, samo po sebi za sklep o kršitvi pravice do enakega varstva pravic ne zadošča. Z vidika te pravice bi lahko bila pomembna trditev, da izpodbijana odločitev odstopa od odločitev sodišč v drugih podobnih primerih.

4.Iz ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) med drugim izhaja, da sodišče ne sme samovoljno oziroma arbitrarno odstopiti od uveljavljene in enotne sodne prakse. Za izkaz obstoja kršitve te pravice mora pritožnik izkazati troje: da o nekem pravnem vprašanju že obstaja enotna in uveljavljena sodna praksa, da odločitev v njegovem istovrstnem primeru od te prakse odstopa in da je ta odstop arbitraren, torej da sodišče zanj ni navedlo razumnih pravnih argumentov. Vendar pritožnik odstopa od ustaljene sodne prakse ne izkaže, saj je njegov očitek v zvezi s tem pavšalen. Zatrjevane drugačne sodne prakse namreč ne konkretizira; ne navede niti ne predloži sodnih odločb, iz katerih bi ta izhajala.

5.Absolutnih zneskov prisojenih odškodnin tudi sicer ni mogoče primerjati. V nekaterih primerih je zaradi tesnega prepletanja posameznih vrst škod določena enotna odškodnina, večinoma pa je odškodnina sestavljena iz več elementov (običajno so to odškodnina za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), odmera vsake od teh odškodnin kot tudi odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice pa je odvisna od več okoliščin posamičnega primera. Razpon odškodnin za posamezno vrsto škode je zato lahko zelo velik. Upoštevati je treba, da je instančno sodišče v pravdnem postopku (predvsem Vrhovno, pa tudi višja sodišča), ki ima pregled nad celotno sodno prakso in njenimi trendi, v bistveno boljšem položaju za zagotavljanje uravnoteženih in usklajenih kriterijev za višino odškodnine za primerljive škode kot Ustavno sodišče. Posebej pri problematiki višine odškodnin za nepremoženjske škode in njihove primerljivosti je zato utemeljen zadržan pristop Ustavnega sodišča. Le v posebej očitnih primerih velikih odstopanj glede višine odškodnine bi Ustavno sodišče lahko ugotovilo kršitev pravice do enakega varstva pravic. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Pritožnik tudi zatrjuje, da Vrhovno sodišče ni navedlo razlogov za svojo odločitev o znižanju odškodnine, vendar je tudi ta očitek neutemeljen. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče za vsako izmed ugotovljenih vrst škode navedlo razloge, zaradi katerih je menilo, da je bila prisojena odškodnina previsoka.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger