Jedro

Revizija po 73. členu ZDSS v sporih zaradi vrednotenja del in nalog ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela je kot sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahevek, ki se je smiselno glasil, da se naj razveljavi odločba tožene stranke št. 111-3/87-8/4 z dne 1.7.1987, s katero je bil tožnik razporejen k opravljanju del in nalog izvajanje postopkov v gradbenih zadevah po občasnih navodilih - referent za gradbene zadeve II. Ugodilo pa je tožnikovemu zahtevku, da mu je tožena stranka za čas od 1.7.1987 do 15.10.1990 dolžna obračunati in izplačati osebni dohodek z zakonitimi zamudnimi obrestmi kot referentu za gradbene zadeve I. in referentu za lokacijske zadeve I., to je s količnikom 3,51. Sodišče združenega dela Republike Slovenije je kot pritožbeno sodišče s svojo odločbo ugodilo pritožbi tožene stranke in prvostopno odločbo v ugoditvenem delu spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo, da tožniku obračuna in izplača osebni dohodek za čas od 1.7.1987 do 30.11.1988 s količnikom 3,27, za čas od 1.12.1988 do 31.1.1989 pa s količnikom 3,51, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. V ostalem pa je zahtevek tožnika zavrnilo. Pritožbeno sodišče je tako odločilo na podlagi ustreznih sklepov, ki so jih sprejeli organi tožene stranke. Tožnik je 10.5.1995 vložil revizijo "zaradi točkovanja osebnega dohodka". V reviziji navaja, da je bil za delo, ki ga je opravljal, premalo točkovan, saj so celo mlajši delavci, z manj prakse bili bolje točkovani in so imeli višji osebni dohodek. Tožnik meni, da je bil slabše točkovan tudi zato, ker ni bil član ZK, dalje navaja, da je dejansko opravljal dela treh področij: lokacijskega, gradbenega in tehnične preglede z izdajo uporabnih dovoljenj. Vsa dela so bila zelo zahtevna, opravljal pa jih je samostojno, brez navodil. Drugostopno sodišče naj bi odločilo na podlagi lažnih podatkov občine. Tožnik meni, da je bil premalo točkovan od 1.2.1989 do konca decembra 1990. Na sodišče se je pritožilo več delavcev in vsi so uspeli ter so jim bile razlike izplačane. Tudi v demokraciji je država našla denar, da je državnim uslužbencem pozneje izplačala razliko plač, in to več kot 5.000 uslužbencem. Zato tudi on meni, da se mu krivica lahko popravi. Revident je 27.9.1995 vložil še dopolnitev revizije, ki pa je revizijsko sodišče ne povzema, ker je dopolnitev vložena po roku za vložitev revizije.

Skladno z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 1. odstavka 72. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94) so v zadevah, ki so pravnomočno končane do uveljavitve tega zakona, dovoljena samo pravna sredstva, ki so bila dovoljena do uveljavitve tega zakona, če sam zakon ne določa drugače. Ker je iz listin v spisu razvidno, da je tožnik izpodbijano odločbo prejel že 19.3.1991, kar pomeni, da je zadeva s tem dnem postala pravnomočna, zakon o delovnih in socialnih sodiščih pa je začel veljati 13.5.1994, je treba zadevo reševati ob upoštevanju določb zakona o sodiščih združenega dela (Ur. l. SFRJ, št. 24/74 in 38/84). Ta zakon pa revizije kot izrednega pravnega sredstva ni predpisoval, ker tudi zakon o delovnih in socialnih sodiščih glede revizije v sporih zaradi vrednotenja del in nalog ni določil drugače (člen 73), v tožnikovem primeru revizija ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče na podlagi določb 392. člena zakona o pravdnem postopku zavrglo.

Sodišče je določbe zakona o pravdnem postopku in zakona o sodiščih združenega dela smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvistnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94).