Jedro

Obrazložen predlog za odreditev hišne preiskave preiskovalnega sodnika ne odvezuje dolžnosti, da sam presodi obstoj pogojev za hišno preiskavo in nato svojo odločitev skrbno obrazloži. Sklicevanje na predložene dokumente policije oz. tožilstva ne more nadomestiti sodnikove lastne presoje o tem, ali so pogoji za hišno preiskavo dejansko izpolnjeni.

Izrek

Pritožbam zagovornikov obtoženega A. A., obtoženega B. B. in njegovega zagovornika se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Krškem je z izpodbijano sodbo obtožena A. A. in B. B. spoznalo za kriva kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika-1 (KZ-1). Izreklo jima je pogojni obsodbi, v katerih je vsakemu določilo kazen eno leto in šest mesecev zapora in triletno preizkusno dobo.

Obtožencema je po 47. členu KZ-1 izreklo stransko denarno kazen, vsakemu v višini 150 dnevnih zneskov po 10,00 EUR (1.500,00 €), določilo rok plačila le-te in način njene izvršitve za primer, da je ne bi bilo moč niti prisilno izterjati.

Obtožencema je odvzelo zaseženo drogo in 9.820,00 €. 270 USD in 20 CHF.

Obtožencema je po tretjem in prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, vsakemu do ene polovice; krivdno povzročene stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom; vsakemu plačilo sodne takse; obtoženemu B. B. pa tudi stroške in nagrado po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika.

2. Zoper navedeno sodbo so se pritožili: - zagovornik obtoženega A. A., odvetnik E. E., zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona in zaradi odločbe o odvzemu denarnih sredstev. Predlagal je, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje; - zagovornik obtoženega B. B., odvetnik F. F., zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, naj višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženega B. B. oprosti obtožbe; podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje; - obtoženi B. B. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, denarne kazni in stroškov kazenskega postopka. Predlagal je, naj višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

3. Pritožbe so utemeljene.

4. Zagovornik obtoženega A. A. je navajal, da je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker se opira na dokaze, pridobljene na podlagi opravljenih hišnih preiskav, ki sta bili opravljeni na podlagi neobrazloženih odredb preiskovalnega sodnika in nezadostnih podlag za obstoj utemeljenih razlogov za sum izvrševanja kaznivega dejanja po prvem odstavku 187 in po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Izdaja odredb za hišno preiskavo je temeljila le na informaciji anonimnega vira, ki ni želel biti imenovan (uradni zaznamek z dne 18. 8. 2009); preverjanje iz evidenc se je nanašalo na vikend ne pa na vinograd, kjer naj bi policist domnevno opazil rastline, ta preverka pa je bila opravljena še pred obvestilom anonimnega vira. Pritožnik še navaja, da so bili preiskovalnemu sodniku posredovani tudi napačni podatki o kaznovanosti obdolženega A. A. in o prijavi njegovega bivališča na vikendu.

Po vsebini istovrstno kršitev določb kazenskega postopka, z nekoliko drugačno vsebinsko utemeljitvijo uveljavljata tudi obtoženi B. B. in njegov zagovornik in sicer, da niso obstajali utemeljeni razlogi za sum izvrševanja kaznivih dejanj, ker anonimni vir dejansko ni obstajal, neresnične pa da so bile tudi navedbe policista ..., da je v vinogradu rastočo konopljo videl s ceste, kar je bilo zabeleženo tudi v uradnem zaznamku – priloženem predlogu za odreditev hišne preiskave.

5. Višje sodišče je po proučitvi razlogov izpodbijane sodbe, pritožbenih navedb in spisovnega gradiva ugotovilo, da je bila hišna preiskava stanovanjske hiše na naslovu G., N1, vikenda na naslovu N2, H., Upravna enota G., ki sta v lasti C. C. in D.D. ter za preiskavo osebnih vozil znamke ..., last C. C. in osebnega vozila ..., last A. A., odrejena 20. 8. 2009 (list. št. 5 do 6 spisa), nakar je bila s povsem enako vsebino izdana ločena odredba za opravo hišne preiskave vikenda na naslovu N2, UE G. in za opravo hišne preiskave stanovanjske hiše s pritiklinami na naslovu G., N1 in obeh že navedenih vozil kot v odredbi z dne 20. 8. 2009 (list. št. 8 do 10) spisa. Iz obrazložitve navedenih odredb preiskovalnega sodnika izhaja, da je Policijska postaja ... 18. 8. 2009 predlagala odreditev preiskave stanovanjske hiše s pritiklinami, vikenda na naslovu N2 v UE G. in preiskavo osebnih vozil, navedenih registrskih številk in tipov z navedbo lastnikov le-teh; v nadaljevanju je povzeta vsebina obrazloženega predloga PP ... za odreditev navedenih preiskav zaradi utemeljenih razlogov za sum izvrševanja kaznivih dejanj po prvem odstavku 186 in po prvem odstavku 187. člena KZ-1, in navedeno, da ta izhaja tudi iz uradnih zaznamkov z dne 16. 8. 2009. 6. Zagovornik obtoženega A. A. je v tem postopku sicer že predlagal izločitev dokazov na podlagi navedenih odredb za hišno preiskavo s sklicevanjem, da niso obstajali utemeljeni razlogi za sum izvrševanja kaznivih dejanj, vendar je bil tak predlog zavrnjen s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem z dne 25. 9. 2013, v zvezi s sklepom višjega sodišča V Kp 19270/2010 z dne 21. 1. 2014. 7. Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-1006/13-20 z dne 9. 6. 2016 v točki 16 navedlo, da obrazložitev sodne odločbe po ustaljeni ustavno sodni presoji pomeni poseben vidik pravice iz 22. člena Ustave in da mora sodišče s sodno odločbo na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev; obrazložena sodna odločba pa pomeni tudi bistven del poštenega postopka, ki ga zagotavljajo določbe 22. člena, prvega odstavka 23. člena in v kazenskem postopku 29. člena Ustave; ustrezna obrazložitev je hkrati tudi pogoj za preizkus razumnosti sprejete odločitve. V zvezi z navedenim se je Ustavno sodišče sklicevalo tudi na svoje predhodne odločbe (Up-399/05 z dne 15. 5. 2008, Up-195/00 z dne 15. 11. 2001, Up-729/03 z dne 8. 7. 2004, Up-1381/08 z dne 23. 9. 2009). V točki 20 navedene odločbe je Ustavno sodišče navedlo, da mora sodišče predhodno, torej pred izdajo odredbe o hišni preiskavi presoditi, ali so zanjo podani ustavni in zakonski pogoji in da se presoja sodnika odraža v obrazloženi odredbi o hišni preiskavi. Dejstvo, da je predlog za odreditev hišne preiskave obrazložen, preiskovalnega sodnika ne odvezuje dolžnosti, da sam presodi obstoj pogojev za hišno preiskavo in nato svojo odločitev skrbno obrazloži; sklicevanje na predložene dokumente policije oz. tožilstva ne more nadomestiti sodnikove lastne presoje o tem, ali so pogoji za hišno preiskavo dejansko izpolnjeni. Ker gre pri odločitvi o posegu v nedotakljivost stanovanja za odločitev o posegu v človekovo pravico mora sodnik kritično in poglobljeno presoditi, ali predloženi podatki za tak poseg zadostujejo.

8. V točki 24 je Ustavno sodišče navedlo, da neobrazložena odredba o hišni preiskavi pomeni kršitev prvega odstavka 215. člena ZKP, vsebinsko prazna obrazložitev odredbe o hišni preiskavi pa preraste tudi v kršitev ustavno določene človekove pravice iz 22. člena Ustave. Z navedeno odločbo Ustavnega sodišča je bilo, kot izhaja iz točke 21 le-te, spremenjeno tudi stališče iz odločbe Ustavnega sodišča št. Up-2094/2006, z dne 20. 3. 2008, da za preizkus zakonskih pogojev za poseg v človekovo pravico ne zadošča le sklicevanje preiskovalnega sodnika na predlog oz. vsebino predloga tožilstva oz. policije.

9. Odločbe Ustavnega sodišča so obvezne, kot to izhaja iz določbe tretjega odstavka 1. člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS, št. 15/94, 64/2001, 51/2007, 109/2012). Ker iz določbe drugega odstavka 18. člena ZKP izhaja, da sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, pridobljene s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je višje sodišče, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča ugotovilo, da zagovornik obtoženega A. A., smiselno pa tudi B. B. in njegov zagovornik utemeljeno uveljavljajo, da se izpodbijana sodba opira na nezakonito pridobljene dokaze na podlagi odredb za hišno preiskavo, ki so pridobljeni s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic obtoženčev iz 22. člena Ustave RS. S tem, ko se je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi oprlo na dokaz, pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki ima za posledico razveljavitev sodbe.

10. Pritožbeno sodišče še pripominja, da zagovornika obeh obtožencev utemeljeno uveljavljata tudi kršitev iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in v zvezi s tem kršitev pravic obrambe, ker obtoženca nista bila navzoča na nobeni od glavnih obravnav, čeprav bi bila njuna navzočnost nujna vsaj v primeru, ko so bili izvajani zanju obremenilni dokazi (zaslišanje policistov), še posebej ob ugotovitvi, da o zaslišanju navedenih obremenilnih prič, obtoženca niti v preiskavi nista bila obveščena.

11. Ker so že gornje ugotovitve narekovale razveljavitev izpodbijane sodbe po prvem odstavku 392. člena ZKP, se pritožbenemu sodišču do drugih zatrjevanih kršitev, ki so jih uveljavljali pritožniki, ni potrebno opredeljevati.

12. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo iz spisa izločiti nezakonite dokaze, nato pa ob uspešni zagotovitvi navzočnosti obtožencev na glavni obravnavi ter ponovni izvedbi posameznih ali drugih dokazov le-te znova presoditi in ponovno odločiti o obtožbenih očitkih.