Jedro

Zoper dele sodbe, ki so predmet sklenjenega sporazuma (kar zajema tudi odločbo o kazenskih sankcijah), je obdolžencu (in ostalim upravičencem) pravica do pritožbe po zakonu odvzeta.

Izrek

I.Pritožbi obdolženčeve žene B. B. in obdolženčeve matere C. C. se kot nedovoljeni zavržeta.

II.Obdolženi A. A. se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje s sodbo II K 90392/2024 z dne 17. 3. 2025 obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanje meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1, v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo kazen 2 (dve) leti in 3 (tri) mesece zapora. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 mu je v izrečeno kazen vštelo čas, prestan v priporu, in čas odvzema prostosti, ki ga je šteti od dne 27. 11. 2024 od 16.00 ure dalje. V skladu z določilom tretjega in šestega odstavka 308. člena KZ-1 in 47. členom KZ-1 je bila obdolženemu izrečena še denarna kazen v višini 100 (sto) dnevnih zneskov po 6,00 EUR, kar skupaj znaša 600,00 EUR, ki jo mora plačati v roku 3 (treh) mesecev od pravnomočnosti sodbe, na podlagi 48.a člena KZ-1 pa tudi stranska kazen izgona tujca iz države za čas 3 (treh) let. Po prvem odstavku 73. člena KZ-1 je bil obdolžencu izrečen še varnostni ukrep odvzema predmetov, in sicer mobilnega telefona, v zvezi s cit. določilom ter na podlagi osmega odstavka 308. člena KZ-1 pa mu je bilo odvzeto osebno vozilo znamke Mazda, čeških reg. oznak. Skladno četrtemu odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo plačila vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, medtem ko je po prvem odstavku 97. člena ZKP odločilo, da obremenjujejo stroški postavljene zagovornice obdolženega proračun.

2.Sodbo sodišča prve stopnje z laičnim pisanjem oziroma peticijo, ki ju je šteti kot pritožbo, izpodbijata kot obdolženčeva žena podpisani B. B. in kot obdolženčeva mati podpisana C. C., smiselno zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlagata spremembo kazni na najnižjo možno.

3.Pritožbi nista dovoljeni.

4.Obdolženi A. A. je z Okrožnim državnim tožilstvom na Ptuju dne 17. 3. 2025 na podlagi četrtega odstavka 450.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenil sporazum o priznanju krivde za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1, v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, podrobneje opisano v obtožnici Kt/23648/2024 z dne 29. 11. 2024. V okviru slednjega se je obdolženi z državno tožilko dogovoril (tudi) o vrsti, višini ter načinu izvršitve kazenske sankcije. Sodišče prve stopnje je na predobravnavnem naroku dne 17. 3. 2025 predloženi in podpisani sporazum o priznanju krivde obdolženega A. A. kot zakonitega sprejelo.

5.Drugi odstavek 370. člena ZKP določa, da se v takšnih primerih sodba sodišča prve stopnje ne sme izpodbijati iz razlogov po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) in po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi odločb o kazenskih sankcijah, odvzemu premoženjske koristi, stroških kazenskega postopka, premoženjskopravnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji). Vendar pregled zadeve pred pritožbenim sodiščem pokaže, da sta zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožbo podali obdolženčevi bližnji sorodnici, ki do takšnega procesnega dejanja nista upravičeni.

6.Ker je bila torej sodba sodišča prve stopnje obdolženemu A. A. izrečena na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde, se iz razloga po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi odločbe o kazenski sankciji) ne sme izpodbijati. V primeru sodbe, izrečene na podlagi sporazuma o priznanju krivde, je namreč obdolženčeva pravica pritožbe (in enako pravica siceršnjega širšega kroga pritožnikov v njegovo korist, kot to določa drugi odstavek 367. člena ZKP) glede delov izreka, ki izhajajo iz sklenjenega sporazuma v skladu z namenom tega instituta, suspendirana. Povedano drugače, zoper dele sodbe, ki so predmet sklenjenega sporazuma (kar zajema tudi odločbo o kazenskih sankcijah), je obdolžencu (in ostalim upravičencem) pravica do pritožbe po zakonu odvzeta.

7.V posledici zakonske prepovedi izpodbijanja sodbe, izrečene na podlagi sklenjenega sporazuma o priznanju krivde zaradi odločbe o kazenskih sankcijah, in ko je prvostopenjska sodba izrečena v skladu s pogoji, ki jih je državni tožilec določil za priznanje krivde v obtožnici ali s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde (drugi odstavek 370. člena ZKP), se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb in predlogov ni opredelilo.

8.Ker pritožba obdolženčevega zakonca oziroma njegove matere zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje po zakonu ni dovoljena (390. člen ZKP), je bilo zatorej odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

9.Kljub nedovoljenim pritožbam bližnjih, je bilo obdolženca iz istih razlogov kot sodišče prve stopnje po četrtem odstavku 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP oprostiti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Za prim. sklep VSM III Kp 23716/2019 z dne 23. 10. 2019.

Zveza: