Jedro

Tožnikove poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med lahke (II.; enostavni zlomi brez premika - zlom četrtega ledvenega korpusa vretenca in zlom koželjnice, udarnine in zvin zapestja), zanje pa mu je bila odmerjena odškodnina, ki ustreza približno 17 neto povprečnim plačam na zaposlenega v RS, kar ne odstopa od prisojenih odškodnin v podobnih primerih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik naj sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da mora tožniku ob upoštevanju že plačane odškodnine 10.000,00 EUR plačati še 8.182,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku do zahtevanih 11.029,60 EUR pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka sodbe). Obenem je toženki naložilo, da mora tožniku povrniti 2.330,52 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Tožnik se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe za 2.000,00 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, in meni, da je prisojena odškodnina 4.000,00 EUR iz tega naslova prenizka. Opozarja na ugotovitve izvedenca, da sta zlom četrtega ledvenega korpusa vretenca in zlom koželjnice pustila posledice v anatomskem in funkcionalnem smislu ter jih našteva in opisuje, kakšne omejitve zaradi tega trpi vsak dan. Ob zvišanju odškodnine se posledično zavzema tudi do povračila večjega dela stroškov.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana sodba je pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

6. Sodišče prve stopnje ni zanemarilo ugotovitve izvedenca medicinske stroke, da so poškodbe pri tožniku zapustile trajne posledice v anatomskem in funkcionalnem smislu, saj je to izrecno povzelo in upoštevalo (točka 10. na strani 7. obrazložitve izpodbijane sodbe). Ugotovilo in upoštevalo je vse, kar sedaj tožnik ponavlja v pritožbi (omejeno gibljivost hrbtenice in zapestja, težje opravljanje fizičnih del, dvigovanje bremen nad 5 kg, omejitve v vsakdanjem življenju). Dejansko stanje je zato pravilno in popolno ugotovljeno.

7. Na podlagi tega pa tudi pritožbeno sodišče sodi, da prisojena odškodnina ni prenizka in da v celoti ustreza predpisanim merilom iz 179. čl. Obligacijskega zakonika (OZ). Tožniku je za njegovo nepremoženjsko škodo prisojen primeren znesek, pri čemer je sodišče ustrezno uravnovesilo načelo individualizacije odškodnine (torej upoštevanje tožnikovih lastnosti) z načelom njene objektivne pogojenosti, po katerem mora biti odškodnina vpeta v širše družbene okvire (torej mora biti v ustreznem razmerju z blažjimi in hujšimi primeri). Tožniku prisojena odškodnina ustrezno odraža pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, ki je v tem, da dobi oškodovanec pravično zadoščenje za svoje trpljenje.

8. Prisojena odškodnina glede na vse okoliščine primera ne odstopa od ustaljene sodne prakse. Tožnikove poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med lahke (II.; enostavni zlomi brez premika - zlom četrtega ledvenega korpusa vretenca in zlom koželjnice, udarnine in zvin zapestja), zanje pa mu je bila odmerjena odškodnina, ki ustreza približno 17 neto povprečnim plačam na zaposlenega v RS, kar ne odstopa od prisojenih odškodnin v podobnih primerih (glede vrste poškodbe in trajnih posledic)1 in je v celoti sprejemljiva.2 Pritožnikovi očitki zoper njeno odmero, češ da je prenizka, so pavšalni ter niso oprti na sodno prakso.

9. Pritožbeni razlogi, na katere se sklicuje pritožnik, torej niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in na podlagi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v izpodbijanem zavrnilnem delu potrditi prvo sodbo.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP; pritožnik mora sama kriti stroške svoje neuspešne pritožbe (1. odst. 154. čl. ZPP).

1 Prim. odločbe VS RS II Ips 352/94, II Ips 195/2005, II Ips 181/2005, II Ips 740/2006 in druge. 2 Glede na povprečje odškodnine iz skupine lahkih primerov v daljšem časovnem obdobju gre za odškodnino med lahkimi in srednje hudimi primeri. Glej Jadek Pensa et al., Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, GV Založba Ljubljana, 2001, str. 763 - 764.