Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zahteva za zdraviliško zdravljenje je nepopolna, če ni sestavljena tako kot zahtevata ZVojI in Pravilnik o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 516/2000-11 z dne 21.1.2003.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 9.11.2000, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote S.B. z dne 31.8.2002. Z njo je prvostopni upravni organ na podlagi 89. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 19/97 in 75/97 - ZVojI) zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, ker zahteve tožnik ni vložil na način in v obliki kot je predpisan s Pravilnikom o zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojnih invalidov (Uradni list RS, št. 26/96 - Pravilnik).
V razlogih sodbe sodišča prve stopnje navaja, da ni sporno, da ima tožnik status vojaškega mirnodobnega invalida. Na podlagi 30. člena ZVojI ima vojni invalid (tudi vojaški mirnodobni invalid) pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja, kadar je to nujno potrebno za nadaljnje zdravljenje bolezni, ki so predpisane kot indikacije za to zdravljenje. V skladu s 3. točko 1. odstavka 77. člena ZVojI je bil izdan Pravilnik, ki v 1. odstavku 9. člena določa, da se zahteva za priznanje pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja poda na način in v obliki po predpisih o splošnem upravnem postopku ali na obrazcu ZZ-1 (bolniški list). Iz 2. odstavka citiranega člena izhaja, da je ne glede na obliko iz prejšnjega odstavka in na način kako je podana, zahteva popolna šele, ko vojni invalid predloži upravni enoti bolniški list, ki ga je izpolnil osebni zdravnik in na katerem je podan predlog za zdraviliško in klimatsko zdravljenje. Bolniškemu listu pa je potrebno priložiti specialistične izvide, ki niso starejši od enega leta. Sodišče se je strinjalo s presojo upravnih organov, da tožnikova zahteva ni bila popolna, ker kljub pozivom tožene stranke oziroma organa prve stopnje vloge ni dopolnil niti z medicinsko dokumentacijo niti s pravilno izpolnjenim bolniškim listom. Zato je organ prve stopnje upoštevaje določbo 2. odstavka 9. člena Pravilnika (da gre za nepopolno vlogo) postopek pravilno nadaljeval (3. odstavek 140. člena ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00) in o zahtevi meritorno odločil (jo zavrnil) in je opozorilo tožene stranke v izpodbijani odločbi, da bi moral organ prve stopnje, upoštevaje določbo 2. odstavka 68. člena ZUP/86, tožnikovo vlogo zavreči, neutemeljeno. Ne glede na navedeno pa je odločitev tožene stranke, ki je potrdila odločitev organa prve stopnje, pravilna. Kot neutemeljene je sodišče zavrnilo tožnikove tožbene navedbe v zvezi s postopkom, vodenim pri upravni enoti in navedbe v zvezi z dokazili, ki naj bi jih priložil k vlogi.
Iz pritožbe smiselno izhaja, da je tožnik k vlogi priložil vso dokumentacijo.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po pregledu podatkov v upravnih spisih je po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje pravilna in so bili pravilno uporabljeni predpisi, na katere se sklicuje. Zahteva za priznanje pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja ni popolna, če k zahtevi prosilec ne priloži bolniškega lista, ki ga je izpolnil osebni zdravnik in specialističnih izvidov, ki niso starejši od enega leta, vse v originalih, če tako zahteva upravni organ. Da v tem primeru vloga ni bila popolna, izhaja iz podatkov v upravnih spisih, predvsem dopisov upravnega organa, s katerimi je tožnika pozival kako naj zahtevo dopolni (uradni zaznamek z dne 22.6.1999, dopis z dne 26.1.2000 in 22.6.2000 ter dopis zdravniške komisije prve stopnje z dne 6.4.2000). Iz slednjega izhaja, da zdravniška komisija prve stopnje ni mogla podati mnenja o upravičenosti do zdraviliškega zdravljenja za tožnika, ker ni imela na razpolago ustrezne dokumentacije). Tožnik pa, čeprav je bil na dopolnitev zahteve večkrat pravilno pozvan, te ni dopolnil. Zato tožnik ni mogel uspeti in je bila zahteva utemeljeno zavrnjena.
Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.