Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je v obravnavanem primeru tožničino zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnil kot očitno nerazumno iz razloga, ker je že državno tožilstvo ugotovilo, da ni podan utemeljen sum, da je oseba, ki jo je ovadila tožnica, zagrešila očitano kaznivo dejanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP). V obrazložitvi navaja, da je prosilka dne 17. 2. 2011 vložila prošnjo za dodelitev BPP, ker želi sama nadaljevati kazenski pregon zoper A. Prošnji je priložila sklep Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, št. V Kt 0/3047/01-3 GR z dne 3. 2. 2011 iz katerega izhaja, da je bila ustna kazenska ovadba prosilke v zvezi s kazensko ovadbo Policijske uprave Maribor, Policijske postaje II z dne 7. 12. 2010 zavržena, ker ni podan utemeljen sum, da je osumljena A. storila naznanjeno kaznivo dejanje. Iz navedenega sklepa namreč izhaja, da je prosilka naznanila storitev kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ker naj bi A. posodila svoj GSM aparat, ta pa naj bi se zavezala, da ji bo sproti plačevala zapadle obveznosti. Ker ji nastalih obveznosti ni plačala, je prosilki nastala škoda v višini 693,87 €. Tožilstvo je ugotovilo (zaključilo), da razen prosilkine izjave ni nobenih drugih dokazov o storitvi naznanjenega kaznivega dejanja in da zato ni podan utemeljen sum. Osumljena A. je v postopku (pri tožilstvu) povedala, da ji je sicer prosilka sama dvakrat predlagala, da bi uporabljala njeno mobilno številko ter ji plačevala porabljene minute, vendar pa je ta predlog zavrnila, saj ima svoj telefon in sklenjeno naročnino, zato ji številka prosilke ne bi nič koristila. Tudi Organ za BPP ugotavlja, da razen prosilkine izjave ni nobenih dokazov o storitvi zatrjevanega kaznivega dejanja. Poleg tega prosilka ni predložila nobenega dokaza o tem, kdaj je navedeni sklep sploh prejela in ali torej rok za vložitev obtožnega predloga ni že potekel. Glede na navedeno je prosilkina prošnja nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari, zato jo je bilo treba kot tako zavrniti zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP po določbah 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08).

Tožnica v tožbi navaja, da v predmetnem postopku dodelitve BPP ni bila zaslišana, Organ za BPP se je oprl zgolj na sklep Okrožnega javnega tožilstva Maribor. Posledično tudi dejansko stanje zadeve ni bilo popolno in pravilno ugotovljeno, s takim nestrokovnim delom pa je bilo poseženo v njene pravice. Tožnica je sedaj že sama v zakonitem roku podala obtožni predlog zoper A. Ker pa bo v nadaljevanju postopka še vedno potrebovala pravno pomoč, pričakuje, da bo izpodbijana odločba razveljavljena in ji bo BPP dodeljena. Smiselno torej predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je organ za BPP upravičeno zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato tudi ni razumno sprožati. Organ za BPP je za svojo odločitev tudi navedel pravilne in utemeljene razloge, na katere se sodišče sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/10).

Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in da ima verjeten izgled za uspeh, zaradi česar je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati (1. alineja prvega odstavka 24. člena). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oz. če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

Organ za BPP je v obravnavanem primeru tožničino zahtevo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnil kot očitno nerazumno iz razloga, ker je že Okrožno državno tožilstvo v Mariboru ugotovilo oz. zaključilo, da ni podan utemeljen sum storitve s strani tožnice naznanjenega kaznivega dejanja, saj o tem ni, razen njene izjave, nobenih drugih dokazov. Osumljena A. očitano dejanje zanika in trdi nasprotno, da je sama zavrnila tovrstne tožničine ponudbe, saj ima svoj telefon s svojo številko in s sklenjeno naročnino. Tožnica, ki Organu za BPP sicer očita, da dokazov od nje v postopku ni zahteval, za svoje trditve tudi v tožbi ne ponuja nobenih dokazov, ampak brez ustreznih argumentov očita nevestno delo Okrožnemu javnemu tožilstvu v Mariboru in Organu za BPP. Navedba, da bi naj medtem obtožni predlog že sama vložila na samo odločitev o zadevi ne vpliva, saj zavrnitev odobritve BPP tožnice ne ovira, da na svoje stroške vlaga z zakonom predvidena pravna sredstva.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/10).