Jedro

Stroškovni zahtevek je akcesorne narave, kar pomeni, da je vezan na konkreten postopek oziroma na uspeh v konkretnem postopku. Obravnavati in odločati o njem je torej mogoče le v postopku, v katerem so stroški nastali. Ker gre v konkretnem primeru za stroške pravdnega (in ne nepravdnega) postopka, v katerem je tožeča stranka popolnoma propadla, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dolžnost povračila stroškov toženi stranki pogojevalo z uspehom v drugem (nepravdnem) postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem 2. odstavku spremeni tako, da se pravilno glasi: „Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 187,90 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 80,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče tožbo zavrglo (1. odstavek izreka) in tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške v znesku 187,90 EUR, v 15 dneh od pravnomočne odločbe v nepravdnem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani med istima strankama pod opr. št. Ng 45/2010, če v zadevi Ng 45/20101 ne bo uspela dokazati, da je bila tožena stranka na dan 27. 7. 2010 glavni delničar družbe S. d.d. (2. odstavek izreka).

2. Zoper 2. odstavek izreka sklepa se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožeči stranki naloži v plačilo pravdne stroške tožene stranke v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka prvostopenjske sodne odločbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. O pritožbi zoper sklep je na podlagi 366a. člena ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za sklep o stroških postopka, vrednost izpodbijanega dela sklepa pa ne presega 800,00 EUR.

5. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke, ker je ugotovilo, da le-ta nima več pravnega interesa za tožbo. Tožba je bila namreč vložena na podlagi napotitivenega sklepa, opr. št. Ng 45/2010 z dne 29. 2. 2012, v katerem pa rok za vložitev tožbe ni bil vezan na pravnomočnost sklepa. Ker je bil napotitveni sklep kasneje (po vložitvi tožbe) razveljavljen, je pravni interes tožeče stranke odpadel, zato je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo.

6. V primeru, ko sodišče tožbo zavrže, se ne glede na razlog šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla (1. odstavek 154. člen ZPP). Slednjega ne spremeni niti dejstvo, da rok v napotitvenem sklepu ni bil vezan na njegovo pravnomočnost, saj gre za naključje, ki se je pripetilo tožeči stranki (1. odstavek 156. člena ZPP). Glede na navedeno, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške. Pri tem pa je zmotno dolžnost plačila stroškov pogojevalo s pravnomočnostjo odločbe izdane v drugem (nepravdnem) postopku, ki teče med istima strankama. Stroškovni zahtevek je namreč akcesorne narave, kar pomeni, da je vezan na konkreten postopek oziroma na uspeh v konkretnem postopku. Obravnavati in odločati o njem je torej mogoče le v postopku v katerem so stroški nastali. Ker gre v konkretnem primeru za stroške pravdnega (in ne nepravdnega) postopka, v katerem je tožeča stranka popolnoma propadla, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je dolžnost povračila stroškov toženi stranki pogojevalo z uspehom v drugem (nepravdnem) postopku.

7. Glede na navedeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem drugem odstavku spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

8. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena). Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo nagrado za postopek po tarifni št. 3220 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) v znesku 50,00 EUR, materialne stroške po tarifni št. 6002 ZOdvT v višini 20 % od nagrade oziroma v znesku 10,00 EUR, 20 % DDV in sodno takso za pritožbo v znesku 8,00 EUR, vse skupaj torej 80,00 EUR.