Jedro

Tožniki niso kmetje. Ni še sprejet sanacijski načrt za avtocesto po Vipavski dolini. Zato tožniki ne morejo uspešno zahtevati, da sodišče odpravi odločbo o razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju, kjer sta v postopku ostali sporni samo še navedeni dejstvi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Komasacijska komisija za izvedbo komasacijskega postopka na območju ... je z odločbo z dne 8.5.1992 razdelila zemljišča tožnikom. Tožnik je vložil v komasacijski sklad 4 parcelne številke v izmeri 34 arov in 63 m2 in je bilo ugotovljeno, da je vrednost cenovnih enot za ta zemljišča 125.810. Komisija mu je dodelila dve parceli in sicer parc. št. 2386/2 in 2656/2, obe v naravi njiva v skupni izmeri 31 arov in 93 m2 s cenovno vrednostjo 117.003. Vsi štirje tožniki so vložili v komasacijski sklad 8 parcel v skupni izmeri 1 ha 80 arov 87 m2 s cenovno vrednostjo 512.753. Prejeli so parc. št. 2656/3 in 2386/1 v skupni izmeri 1 ha 42 a in 89 m2, cenovna vrednost teh zemljišč je 476.860 cenovnih enot. V ponovnem postopku je navedena komisija ugotovila, da nista po poklicu kmeta. Ugotovila je tudi, da ni niti približnih podatkov, kje bo potekala bodoča avtocesta. Podrobnejše skice o tem niso bile napravljene, lokacijska dokumentacija ni bila izdelana.

V pritožbi zoper takšno odločbo so tožniki navajali, da res nimajo položaja kmetov, da pa se tožnika ukvarjata s kmetijstvom. Dodeljena zemljišča niso enakovredna zaradi tega, ker po njih potekajo zemeljski kabel in vodovodne cevi. Globoko kopanje zato ni mogoče, obstaja pa tudi nevarnost pretrganja kablov oziroma poškodba cevi. Razlog, da bi drugačna delitev parcel povzročila verižno reakcijo na celotnem komasacijskem območju, ni utemeljen. Prvostopni upravni organ ni odločal o napotilih v zvezi z avtocesto. Občina je sprejela takoimenovano severno varianto, s katero bo uničeno zemljišče, ki je dodeljeno tožnikom. Če bo sprejeta takšna varianta avtoceste, bodo zemljišča brez vrednosti. O severni varianti je Skupščina občine odločila na zasedanju 27.12.1990. To varianto so potrdili predsedniki nekaterih primorskih občin.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnikov in ugotovila, da je organ prve stopnje upošteval dana napotila. Trasa avtoceste kljub sklepu Skupščine občine še vedno ni določena. Zemljišča ustrezajo vsem pogojem. Tožniki nimajo statusa kmeta. Dodeljena zemljišča so ustrezna glede površine in vrednosti. Kabel in cevi vrednosti zemljišč ne zmanjšujejo, obdelovanje je možno.

Tožniki so s tožbo predlagali, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožniki bodo prizadeti zato, ker bo zgrajena takoimenovana severna varianta avtoceste. Skupščina občine je sprejela sklep o gradnji severne variante. Enako stališče je sprejel izvršni svet, pa tudi predsedniki primorskih občin. O severni varianti so poročali tudi časopisi. Tožniki res uradno nimajo položaja kmeta, vendar pa se tožnika s kmetijstvom ukvarjata. Dodeljena zemljišča niso enakovredna in primerna zaradi vodovodnega kabelska in plinskega omrežja.

Tožena stranka je poslala upravne spise in predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Načela in pogoje za razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada so določena predvsem v 89., 90. in 91. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 17/86, RS št. 9/90, 5/91 - ZKZ). V 2. odstavku 89. člena je določeno, da komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in deljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 91. členu zakona. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka upoštevala navedene določbe in da pri tožnikih ne nastajajo razlike, s katerimi bi bile kršene navedene določbe zakona. Sicer pa je to sodišče že z odločbo U 164/91-7 z dne 14.11.1991 ugotovilo, da dodeljena zemljišča tako po kakovosti in oddaljenosti ustrezajo merilom, ki so določena v navedenem zakonu.

Da tožniki niso kmetje je razvidno iz odločbe z dne 8.5.1992 upravnega organa prve stopnje, prvi tožnik pa je na obravnavi 5.5.1992 izjavil, da nima položaja kmeta in da je kot delavec zaposlen v tovarni.

Tožniki trdijo, da sta skupščina občine in izvršni svet skupščine občine sprejela sklep o takoimenovani severni varianti bodoče avtoceste. V zvezi s tem bi moral biti sprejet lokacijski načrt, vendar lokacijskega načrta za bodočo avtocesto še ni. V spisu je skica drugostopnega upravnega organa, ob njem pa dopis oddelka za gospodarstvo, finance in urejanje prostora skupščine občine z dne 2.6.1992, iz katerih je razvidno, da bi tudi v primeru, če bi potekala avtocesta po takoimenovani severni varianti, zemljišče tožnikov ne bilo prizadeto.

Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ št. 47/86) je na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I) dovoljeno uporabljati kot republiški predpis. V poglavju o izvajanju dokazov (159. - 201. člen) in v poglavju, ki ureja odločbo (predvsem v členih 206 - 214) je sprejeto načelo, da upravni organ pri odločitvi upošteva dejstvo in okoliščine, ki so bile znane pred izdajo odločbe. Iz podatkov spisa izhaja, da ni dokazov o tem, da bo potekala bodoča avtocesta po takoimenovani severni varianti in da tudi lokacijski načrt o tem ni izdelan. Tožniki v zvezi s tem niso ponudili nobenih konkretnih dokazov, dokazi, ki jih je predložila tožena stranka, pa kažejo, da tudi v primeru graditve severne variante zemljišča tožnikov ne bi bila prizadeta.

Sodišče je po obrazloženem na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ št. 4/77, 60/77, v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona) moralo tožbo zavrniti.