Jedro

Pri pomoti gre za zmotni zapis dejansko izjavljene volje organa, s popravo takšne pomote pa se ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje. Za popravni sklep s takšno vsebino v obravnavanem primeru tudi gre.

Da gre za očitno pisno pomoto, izhaja že iz vsebine 1. točke izreka sklepa z dne 18. 3. 2014, ko organ opredeli očitano kršitev še po dejanski plati, ter v nadaljevanju izreka, ko tožniku nalaga odpravo ugotovljene kršitve s posredovanjem tam navedenih posameznih dokumentov. Sodišče se zato ne strinja s tožnikovim ugovorom, da v tem primeru ne gre za očitno pisno pomoto, temveč za napačno postopanje organa v postopku ugotavljanje kršitve po 153. členu ZASP, in ga kot neutemeljenega zavrača, saj s tem sklepom tožniku ni bila odrejena nobena obveznost, ki mu ne bi bila odrejena že s sklepom z dne 18. 3. 2014.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ v izreku sklepa Urada RS za intelektualno lastnino, št. 31227-19/2014-13/440 z dne 18. 3. 2014, popravil očitno pomoto pri navedbi številke člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) tako, da se navedba člena ZASP v 1. točki izreka sklepa, št. 31227-19/2014-13/440, pravilno glasi ''drugi odstavek 162. člena ZASP''. V obrazložitvi je uvodoma ugotovil, da je v postopku nadzora nad delovanjem tožnika izdal sklep, št. 31227-19/2014-13/440, kjer je pri oblikovanju izreka v 1. točki nastala pisna pomota pri zapisu številke člena ZASP, ki določa ugotovljeno kršitev ZASP v konkretnem primeru; v izreku je pomotoma navedeno, da je tožnik s tem, ko na obrazloženo pisno zahtevo urada z dne 5. 2. 2014 ni posredoval poročil o poslovnih zadevah in drugih poslovnih dokumentov, kršil drugi odstavek 153. člena ZASP, ki določa, da mora kolektivna organizacija sredstva za avtorske honorarje deliti v skladu s pravili o delitvi. Neposredovanje poslovne dokumentacije predstavlja kršitev drugega odstavka 162. člena ZASP in ne drugega odstavka 153. člena ZASP, kot je pomotoma navedeno v izreku sklepa. Kršitev po drugem odstavku 162. člena ZASP izhaja iz obrazložitve sklepa v četrtem, petem in šestem odstavku na 3. strani in v prvem, drugem in četrtem odstavku na 4. strani. Organ je zato na podlagi prvega odstavka 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Tožnik je v tožbi navedel, da ne gre za očitno pisno pomoto. Organ je namreč preverjal tožnikovo izpolnjevanje 153. člena ZASP, v zvezi s tem pa v nasprotju z ZASP zahteval predložitev poslovne dokumentacije, čemur se je tožnik uprl. Organ v postopku nadzora pri delitvi zbranih honorarjev ne bi smel ugotavljati še nečesa drugega, za kar bi moral smiselno teči drug postopek. Tudi v postopku črne gradnje ne pride do izdaje gradbenega dovoljenja. Očitna pisna pomota pa tudi pomeni napako pri pisanju, ki se navadno nanaša na ''zatipkanje'', ne pa na vsebinsko spreminjanje, še zlasti ne, če je bila domnevna napaka sicer predmet nadzora, kot je v tem postopku. Tudi sicer pa je treba ugotoviti, da je očitek kršitve drugega odstavka 162. člena ZASP neutemeljen. Tožnik je organu omogočil in ga povabil k ogledu dokumentacije z dopisi z dne 3. 2. 2014, 10. 2. 2014, potem mu z dopisom z dne 17. 2. 2014 ponudil možnost, da mu sam prinese dokumentacijo na vpogled, kar je ponovil z dopisom z dne 10. 3. 2014. Ne glede na to je organ ugotovil kršitev te določbe, vendar pa to ne vključuje prepisovanja listin, saj take pravice nimajo niti inšpekcijski organi, nedvomno pa jih nima upravni organ v tem postopku. Ni tudi jasno, za kaj natančno se zahteva vpogled v samo točno določen del dokumentacije, zahteva tudi ni bila nikoli utemeljena oziroma obrazložena. Glede na obseg pristojnosti nadzora pa organ za to tudi ni imel pristojnosti, temveč bodo morali svoja razmerja urediti avtorji s tožnikom sami. Predlagal je, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in toženki naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

Toženka je v obširnem odgovoru na tožbo uvodoma navedla, da lahko v okviru nadzora po 162. členu ZASP od kolektivne organizacije zahteva poročila in drugo poslovno dokumentacijo, ki jo potrebuje za namen nadzora. V tej zadevi ne gre za nedopustno ugotavljanje in odločitev v drugi zadevi, ki ni predmet te upravne zadeve. Za očitno pisno pomoto pa gre, glede na že v obrazložitvi sklepa opredeljene razloge. V nadaljevanju se je še opredelila glede utemeljenosti očitka kršitve drugega odstavka 162. člena ZASP. Predlagala je zavrnitev tožbe.

Sodišče je tožbo tožnika zavrglo iz naslednjih razlogov: Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). V drugem odstavku 5. člena ZUS-1 pa je določeno, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Po prvem odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.

Citirana določba 223. člena ZUP torej jasno opredeljuje obseg popravnega sklepa, ki je namenjen izključno popravi očitni pomot. Pri pomoti gre za zmotni zapis dejansko izjavljene volje organa, s popravo takšne pomote pa se ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje. Za popravni sklep s takšno vsebino pa po presoji sodišča v obravnavanem primeru tudi gre. Z izpodbijanim sklepom o popravi pomote je namreč organ popravil napačen zapis številke člena ZASP pri ugotovitvi očitane kršitve tožniku v drugi vrstici v 1. točki izreka sklepa, št. 31227-19/2012-13/440 z dne 18. 3. 2014 (ta je predmet samostojnega izpodbijanja v upravnem sporu pred naslovnim sodiščem pod opr. št. I U 543/2014) tako, da je namesto drugi odstavek ''162.'' člena ZASP, navedel drugi odstavek ''153.'' člena ZASP.

Po drugem odstavku 153. člena ZASP mora kolektivna organizacija sredstva za avtorske honorarje deliti v skladu s pravili o delitvi, po drugem odstavku 162. člena ZASP pa lahko pristojni organ od kolektivne organizacije kadar koli zahteva poročila o poslovnih zadevah kakor tudi vpogled v poslovne knjige in druge poslovne dokumente v potrebnem obsegu na na podlagi obrazložene in natančne pisne zahteve za pregled predmeta, določenega v zahtevi.

Da gre za očitno pisno pomoto, izhaja že iz nadaljnje vsebine 1. točke izreka sklepa z dne 18. 3. 2014 (tretja in četrta vrstica 1. točke izreka sklepa), ko organ opredeli očitano kršitev še po dejanski plati in sicer, ''ko na obrazloženo pisno zahtevo urada, št. 31227-19/2012-8/440 z dne 5. 2. 2014 ni posredoval poročil o poslovnih zahtevah in drugih poslovnih dokumentov'', ter v nadaljevanju izreka, ko tožniku nalaga odpravo ugotovljene kršitve s posredovanjem tam navedenih posameznih dokumentov. Nenazadnje pa to tudi izhaja iz same obrazložitve sklepa z dne 18. 3. 2014 (3. in 4. stran). Sodišče se zato ne strinja s tožnikovim ugovorom, da v tem primeru ne gre za očitno pisno pomoto, temveč za napačno postopanje organa v postopku ugotavljanje kršitve po 153. členu ZASP, in ga kot neutemeljenega zavrača, saj s tem sklepom tožniku ni bila odrejena nobena (dodatna oziroma nova) obveznost, ki mu ne bi bila odrejena že s sklepom z dne 18. 3. 2014. Ker tožnik z ugovori (ki se dejansko nanašajo na zakonitost in pravilnost sklepa, ki je predmet upravnega spora v I U 543/2014) ni izkazal, da bi bilo s popravnim sklepom poseženo v njegov pravni položaj, sporni sklep predstavlja zgolj procesni sklep. Takšnih sklepov pa v upravnem sporu ni možno izpodbijati (načelo arg. a contrario po 2. v zvezi s 5. členom ZUS-1). Tako je sklenilo tudi naslovno sodišče v podobnih zadevah, II U 73/2014 z dne 14. 5. 2014, I U 1766/2014 z dne 12. 11. 2014, ter Vrhovno sodišče RS v zadevah, I Up 39/2009 z dne 10. 12. 2009, ter I Up 601/2007 z dne 10. 4. 2008. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ker je sodišče tožbo tožnika zavrglo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).