Jedro

Pritožnik ne sprejema določitve preživnine za A. A., ker ni njegov biološki otrok. Priznava, da je zanjo podpisal očetovstvo, vendar je 16. 10. 2019 na sodišču podal vlogo za izpodbijanje očetovstva. Navedeno ne izpodbija pravilnega zaključka prvostopenjskega sodišča o toženčevi preživninski obveznosti za A. A. Iz izpiska matičnega registra o rojstvu A. A. izhaja, da je toženec njen oče. Toženec ima tako do A. A. preživninsko obveznost, kar je pravilno upoštevalo prvostopenjsko sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu v plačilo mesečno preživnino v znesku 142 EUR za mld. A. A. in mesečno preživnino v znesku 135 EUR za mld. B. A. (I. točka izreka), v presežku do zahtevanih 190,50 EUR za A. A. in 194,50 EUR za B. A., je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec brez navedb pritožbenih razlogov. Pritožuje se laično. Navaja, da mu je bilo naloženo plačevanje preživnine za A. A., za katero je res podpisal očetovstvo, vendar ni njen biološki oče. Preživnino namerava plačevati (le) za otroka, ki je njegov biološki otrok. Na Okrožno sodišče v Novem mestu je dal vlogo za izpodbijanje očetovstva, s katero bo dokazal, da ni oče. Zato do takrat podaja pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravno podlago za preživninsko obveznost predstavlja določba 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), podlago za določitev preživnine za mladoletnega otroka pa določbi 129. in 129.a člena ZZZDR. Po določilu 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če se otrok redno šola tudi po polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za razvoj otrok. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine pa mora sodišče odločiti v otrokovo korist, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka (129. in 129.a člen ZZZDR).

5. Pritožnik ne sprejema določitve preživnine za A. A., ker ni njegov biološki otrok. Priznava, da je zanjo podpisal očetovstvo, vendar je 16. 10. 2019 na sodišču podal vlogo za izpodbijanje očetovstva. Navedeno ne izpodbija pravilnega zaključka prvostopenjskega sodišča o toženčevi preživninski obveznosti za oba otroka (tudi za A. A.). Iz izpiska matičnega registra o rojstvu A. A. izhaja, da je toženec njen oče (priloga A1). Toženec ima tako do A. A. preživninsko obveznost, kar je pravilno upoštevalo prvostopenjsko sodišče in mu v skladu z določbo 123. člena ZZZDR preživninsko obveznost za oba otroka tudi naložilo.

6. Toženec sicer ne izpodbija določene višine preživnine, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu ocenjuje, da je določena preživnina za oba mladoletna otroka ustrezna. Ob ugotovljenih preživninskih potrebah za A. A. 354 EUR mesečno in za B. A. 337 EUR mesečno, ki ne odstopajo od preživninskih potreb otrok primerljive starosti, sta preživnini za A. A., ki znaša 142 EUR mesečno in za B. A., ki znaša 135 EUR mesečno, ustrezni1. Prvostopenjsko sodišče je pri tem večji preživninski delež, in sicer 60%, določilo tožnici, tožencu pa 40%, pri čemer je upoštevalo, da ima tožnica višje mesečne prejemke2. Ob ugotovljenih preživninskih sposobnostih preživninskih zavezancev pritožbeno sodišče nima pomislekov o tem, če bo toženec, kot preživninski zavezanec, sposoben plačevati naloženo mu preživninsko obveznost za oba otroka.

7. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

1 Preživnini sta celo nižji od predloga, ki ga je dal toženec na Centru za socialno delo, kjer je predlagal, da bi plačeval 150 EUR mesečno za vsakega. 2 Tožnica je od junija 2019 zaposlena kot osebna asistentka v ... in je prejela plačo za julij 864 EUR. Toženec je brez zaposlitve in črpa socialne transfere in sicer 240 EUR otroškega dodatka za otroka iz pretekle zakonske zveze, 498,70 EUR denarne socialne pomoči, 160 EUR preživnine iz preživninskega sklada, kar skupaj znese 898,70 EUR. Poleg tega opravlja delo na črno, in sicer pomaga pri adaptaciji kopalnic in opravlja servise avtomobilov, ki jih pripravlja za tehnične preglede.