Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da delovni stroj, ki dviguje, prevaža in odlaga velike in težke lesene hlode, ne predstavlja nevarne stvari, in s tem ne daje podlage za objektivno odškodninsko odgovornost. Iz samega delovnega stroja oziroma iz dela s tem delovnim strojem, za katerega je izvedenec pojasnil, da gre za vrsto nakladača z grabilcem za nakladanje in razkladanje, izvira škodna nevarnost, ki je večja od običajne tudi ob spoštovanju varnostnih predpisov. Konkretni delovni stroj, s katerim je upravljalec prevažal in odlagal lesene hlode, poganja motorna sila ter je namenjen dvigovanju in prenašanju velikih in težkih bremen, zaradi česar ima lastnost nevarne stvari, saj ni mogoče zaključiti, da bi bilo takšen stroj z visečim hlodom na grabilcu, kljub veliki skrbnosti in navodilom, mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti od nesreče.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba in izpodbijani sklep se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 87.040,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz I. točke izreka izpodbijane sodbe. Tožniku je naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka v znesku 7.232,81 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S sklepom z dne 22. 11. 2021 je tožniku naložilo plačilo stroškov postopka toženi stranki še v znesku 424,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnik se zoper sodbo in sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da ne gre za objektivno odgovornost tožene stranke, v nasprotju z enotno sodno prakso. Bager-viličar (v gibanju), ki dviguje, prevaža in odlaga velike in težke lesene hlode, predstavlja nevarno stvar, kar je ustaljeno stališče sodne prakse. Razlogi o tem, zakaj sodišče prve stopnje delovnega stroja in opravljanja dela v bližini tega stroja, ne šteje za nevarno, so nejasni in se sodbe posledično ne da preizkusiti. Tako je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izvedenec je v mnenju sam izpostavil, da stroj Caterpillar predstavlja nevarno stvar zaradi njegovega gibanja z možnim ogrožanjem ljudi, ki se znajdejo v gabaritu njegovega dela. Odločitev sodišča prve stopnje je v nasprotju z vsebino izvedenskega mnenja. Vzrok za škodni dogodek izvira iz sfere tožene stranke – neustrezno zapenjanje hloda. Ker se je veriga odpela, očitno ni bila ustrezno pripeta (če bi bila, se ne bi mogla odpeti). To predstavlja opustitev oziroma malomarno ravnanje tožene stranke oziroma njenih delavcev, ki hloda pred prenosom niso ustrezno pripeli z verigo. Do škodnega dogodka ne bi prišlo, če bi bil hlod pri prenosu vklenjen s kleščami. Sodišče prve stopnje ni presojalo, ali je tožena stranka naredila vse potrebno, da do padca hloda ne bi prišlo, ampak se je ukvarjalo s tem, ali je tožnik videl oziroma vedel za voznika ter ali se je v tistem času lahko nahajal pri skladovnici. Pri teh vprašanjih gre dejansko za vprašanja, ki se nanašajo na ugotavljanje eventualnega soprispevka tožnika, sodišče prve stopnje pa jih je presojalo v okviru predpostavk odškodninske odgovornosti. Napačno je ugotovilo, da je tožena stranka izvajala nadzor nad delovnim procesom. Če bi ga, bi glede na to, da tožena stranka trdi, da se tožnik ne bi smel nahajati na spornem območju, morala nemudoma reagirati in bodisi opozoriti voznika, da ne sme peljati v območje skladovnice, bodisi opozoriti tožnika, naj se umakne, česar pa ni storila. Tudi če bi tožnik kršil domnevni ukrep prepovedi zadrževanja v območju skladovnice, to ne more predstavljati izključne odgovornosti tožnika. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijana sodbo in sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožb. 3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbi prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožb in potrditev izpodbijane sodbe in izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške odgovorov na pritožbo.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo in izpodbijani sklep preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in tožbeni zahtevek najmanj preuranjeno zavrnilo.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do škodnega dogodka oziroma do poškodbe prišlo, ko je tožnik s sprejem označeval zložene hlode na skladovnici, sodelavec A. A. pa je na grabilcu delovnega stroja Caterpillar v smeri proti skladovnici prevažal 4 metre dolg hlod, ki je bil namenjen za razmejitev skladovnic. Ko je upravljalec delovnega stroja nameraval pokonci postavljen hlod položiti oziroma nasloniti prečno na kup hlodov v skladovnici, je prišlo do snetja verige, s katero je bil hlod privezan oziroma obešen, iz vilic grabilca. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za varstvo pri delu, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, se je pri naslonitvi hloda na skladovnico teža visečega hloda z vilic prenesla na skladovnico, tako se je bremenska veriga zrahljala, postala ohlapnejša, zaradi česar je zdrsnila čez skrajni konec preveč izravnanih vilic, hlod pa je zdrsel vzdolžno ob skladovnici ter pri padanju tožnika, ki je v bližini označeval hlodovino, zadel v glavo.

7. Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da delovni stroj Caterpillar, ki dviguje, prevaža in odlaga velike in težke lesene hlode, ne predstavlja nevarne stvari, in s tem ne daje podlage za objektivno odškodninsko odgovornost. Iz samega delovnega stroja oziroma iz dela s tem delovnim strojem, za katerega je izvedenec pojasnil, da gre za vrsto nakladača z grabilcem za nakladanje in razkladanje, izvira škodna nevarnost, ki je večja od običajne tudi ob spoštovanju varnostnih predpisov. Konkretni delovni stroj, s katerim je upravljalec prevažal in odlagal lesene hlode, poganja motorna sila ter je namenjen dvigovanju in prenašanju velikih in težkih bremen, zaradi česar ima lastnost nevarne stvari, saj ni mogoče zaključiti, da bi bilo takšen stroj z visečim hlodom na grabilcu, kljub veliki skrbnosti in navodilom, mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti od nesreče. 8. Kot nevarno dejavnost pa je opredeliti tudi nevaren način transporta z delovnim strojem, do škodnega dogodka oziroma padca hloda je namreč prišlo med običajno uporabo delovnega stroja, ko se je na njegovem grabilcu v pokončnem položaju prenašal dolg in težek hlod, ki je bil dvignjen od tal. Že dejstvo, da je bil hlod do skladovnice pripeljan na verigi visoko nad tlemi, ki tudi po mnenju izvedenca povečuje gabarit ogrožanja, zadostuje za sklep o povečani škodni nevarnosti, ker pri delovanju takega delovnega stroja tudi v normalnih okoliščinah in ob normalni uporabi vedno obstaja možnost, da kljub povečani skrbnosti pride do padca težkega predmeta oziroma hloda, ki se prevaža, in s tem do poškodbe (149. člen Obligacijskega zakonika; OZ, Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami). To nevarnost lahko delodajalec z maksimalno skrbnostjo dobrega strokovnjaka, nadzorom in doslednim spoštovanjem predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, sicer zmanjša, a je kljub vsemu ne more spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti.1

9. Ker je na podlagi 150. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 179. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/13 s spremembami) za škodo od nevarne dejavnosti odgovoren tisti, ki se z njo ukvarja, je podana podlaga za objektivno odgovornost tožene stranke za nastalo škodo.2

10. Ravnanje tožnika v nasprotju z navodili delodajalca in prepovedjo zadrževanja v bližini skladovnice, na katero se je dovažal hlod, vpliva kvečjemu na presojo njegovega (so)prispevka k nesreči (153. člen OZ). Za odločitev je torej bistveno, ali je bilo ravnanje tožnika, ko se je nahajal v bližini skladovnice, na katero se je dovažal hlod, pričakovano za posebej skrbnega imetnika oziroma tistega, ki se ukvarja s takšno nevarno dejavnostjo. K tveganju objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari spadajo tudi neprevidna ali nepremišljena ravnanja oškodovancev.3

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo in izpodbijan sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP, 3. točka 365. člena ZPP). Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno v smeri morebitne (delne) razbremenitve odgovornosti za škodo, predvsem pa je izostalo ugotavljanje obstoja in višine škode, kar dodatno utemeljuje razveljavitev izpodbijane sodbe in izpodbijanega sklepa.

12. Pri odločitvi, da izpodbijano sodbo in izpodbijani razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje, je pritožbeno sodišče upoštevalo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more dopolniti ugotovljenih pomanjkljivosti dejanskega stanja. Če bi opravilo pritožbeno obravnavo, bi dejstva, povezana z naravo in organizacijo dela, predvsem pa dejstva v zvezi z obsegom in višino škode, prvič ugotavljalo pritožbeno sodišče. To ni namen pritožbenega postopka, ampak je v preizkusu odločitve, kot jo sprejme sodišče prve stopnje. Razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje glede na datum vložitve tožbe ne bo povzročila (hujše) kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

1 Prim. odločbe VIII Ips 263/2008 z dne 26. 1. 2010, VSL II Cp 2411/2014 z dne 17. 12. 2014, Pdp 625/2014 z dne 10. 7. 2014, Pdp 19/2010 z dne 14. 4. 2010. 2 V zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti tožene stranke, pritožbeno sodišče dodatno opozarja na določbo 3. člena Pravilnika o varstvu pri delu v gozdarstvu (Ur. l. SRS, št. 15/1979 s spremembami), iz katere izhaja, da se dela, ki so se opravljala tudi v obravnavanem primeru, tj. nakladanje, prevoz gozdnih asortimentov in dela pri skladiščenju lesa, štejejo za dela z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare. 3 Prim. sodba in sklep II Ips 539/2008 z dne 19. 1. 2012, po kateri v sfero rizika objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo celo nekatera nerazumna dejanja oškodovanca. Rizik takšnih dejanj oškodovanca za objektivno odgovornega imetnika oziroma obratovalca pa je vseeno omejen – sodba II Ips 500/2007 z dne 30. 8. 2007.