Jedro

Taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastane z vložitvijo tožbe, sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks pa učinkuje od dneva vložitve predloga in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje. Četudi bi zatorej sodišče prve stopnje na podlagi s strani tožnice zatrjevanega drugačnega dejstvenega substrata ugodilo njenemu vnovičnem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, takšna odločitev ne bi imela vpliva na dolžnost plačila že zapadle taksne obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje. Ravno za to taksno obveznost pa je sodišče tožnici izdalo nov plačilni nalog.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 30. 8. 2012 na red. št. 16 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožba zoper sklep z dne 9. 10. 2012 na red. št. 20 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30. 8. 2012 na red. št. 16 ugodilo ugovoru tožeče stranke z dne 28. 11. 2011 zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 2275/2011 z dne 9. 11. 2011 in navedeni plačilni nalog razveljavilo.

2. S sklepom z dne 9. 10. 2012 na red. št. 20 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožeče stranke z dne 28. 9. 2012 zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 2275/2011 z dne 10. 9. 2012. 3. Tožeča stranka v pritožbi zoper sklep z dne 30. 8. 2012 na red. št. 16 sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, ker nima pravne podlage. Navaja, da je sodišče s sklepom z dne 30. 8. 2012 po uradni dolžnosti razveljavilo sklep, s katerim je sodišče tožnici odložilo plačilo sodne takse do izdaje odločbe na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1)(1) in je postal pravnomočen. Zoper plačilni nalog z dne 26. 10. 2011 je bil vložen ugovor, s katerim je bil plačilni nalog razveljavljen. Na podlagi 34.a člena ZST-1 ni mogoče izdati plačilnega naloga v zadevi, v kateri je izpolnjen pogoj za taksno oprostitev tožnice iz razloga brezposelnosti. Plačilni nalog ne more biti preuranjen, temveč kvečjemu nezakonit. Glede na to, da je bil plačilni nalog razveljavljen in ga torej ni mogoče ponovno razveljaviti, je čakanje na odločitev o pritožbi brezpredmetno. Sodišče prve stopnje ni pristojno za odločanje o pritožbi, zato je obrazložitev izpodbijanega sklepa o nadaljevanju pritožbenega postopka brezpredmetno. Graja tudi pravni pouk in navaja, da zoper sklep, s katerim je ugovoru ugodeno, ni pritožbe; da se v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog taksa ne plača; za pritožbo, ki po zakonu ni dovoljena, pa ni potreben pravniški državni izpit. Stroškov s pritožbo ne priglaša. 4. V pritožbi zoper sklep z dne 9. 10. 2012 na red. št. 20 tožeča stranka predlaga, da sodišče druge stopnje zadevo predodeli drugemu sodniku, ki jo bo oprostil plačila sodnih taks v tem postopku. Glede sklepa z dne 9. 10. 2012 pa ponavlja, da je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljen v določbi petega odstavka 11. člena ZST-1. Stroškov s pritožbo ne priglaša. 5. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 30. 8. 2012 na red. št. 16:

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo plačilni nalog, ki ga je izdalo še pred pravnomočno odločitvijo o zavrnitvi tožničinega predloga za oprostitev sodne takse. Takšna odločitev je pravilna in za tožnico ugodna. V pritožbi namreč zmotno navaja, da je sodišče z izpodbijanim sklepom z dne 30. 8. 2012 razveljavilo odločitev o odlogu plačila sodne takse do konca postopka. Pritožbene navedbe o razveljavitvi plačilnega naloga z dne 26. 10. 2011 pa za odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep o ugoditvi ugovoru zoper plačilni nalog z dne 9. 11. 2011 niso pravno relevantne.

7. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje tožnici pojasnilo, da je v času odločanja o ugovoru tudi že prejelo odločitev sodišča druge stopnje, s katero je bila potrjena odločitev o zavrnitvi tožničinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks, ter ji napovedalo, da ji bo zato v nadaljevanju postopka izdalo nov plačilni nalog. V zvezi s takšnim pojasnilom tožnica zmotno argumentira, da ni mogoče izdati plačilnega naloga v zadevi, v kateri so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse zaradi brezposelnosti. Četudi je z vložitvijo obravnavane pritožbe tožnica vnovič predlagala tudi njeno oprostitev plačila sodne takse v tem postopku, je treba namreč upoštevati, da taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastane z vložitvijo tožbe (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1), sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks pa učinkuje od dneva vložitve predloga in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje (primerjaj prvi odstavek 13. člena ZST-1). Četudi bi zatorej sodišče prve stopnje na podlagi s strani tožnice zatrjevanega drugačnega dejstvenega substrata ugodilo njenemu vnovičnem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, takšna odločitev ne bi imela vpliva na dolžnost plačila že zapadle taksne obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje. Ravno za to taksno obveznost pa je sodišče tožnici 10. 9. 2012 izdalo nov plačilni nalog.

8. Tožnica graja tudi pravni pouk izpodbijane odločbe, češ da zoper sklep, s katerim je ugovoru ugodeno, ni pritožbe. Vendar sodišče druge stopnj opozarja, da navedeno velja zgolj za ugovor zoper sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse (šesti odstavek 12. člena ZST-1), ne pa tudi za ugovor zoper plačilni nalog, ki je posebej urejen v 34.a členu ZST-1. Tudi sicer so takšne navedbe, kakor tudi trditev, da se v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog ne plačujejo takse, ter da za vložitev pritožbe, ki po zakonu ni dovoljena, ni potreben državni pravniški izpit, za odločitev o obravnavani pritožbi nepomembne. Tožnica je namreč pritožbo vložila osebno, in ne po pooblaščencu, taksa zanjo pa od tožnice ni bila terjana, saj je sodišče pravilno štelo, da njena vloga ni taksirana.

9. Ker torej uveljavljani in po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP(2) - v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP) niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 9. 10. 2012 na red. št. 20:

10. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin ugovor zoper plačilni nalog z dne 10. 9. 2012 za takso za postopek pred sodiščem prve stopnje. Pri tem je pravilno pojasnilo, da je bila višina sodne takse ustrezno odmerjena glede na 16. člen ZST-1 in tar. št. 1111 ZST-1 upoštevajoč vrednost zahtevka. Ker tožnica v pritožbi ne izpodbija navedene ugotovitve sodišča prve stopnje, pri čemer je obveznost plačila sodne takse za postopek nastala z vložitvijo tožbe, odločitev o zavrnitvi tožničinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks pa je postala pravnomočna 23. 7. 2012, je sodišče druge stopnje njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

11. Glede na zgoraj izpostavljena pravno odločilna dejstva za odločitev o obravnavani pritožbi ter upoštevajoč pravnomočnost odločitve o zavrnitvi tožničinega predloga za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje se zato sodišče druge stopnje ni opredeljevalo do pritožbenega vztrajanja, da je tožnica upravičena do oprostitve plačila sodne takse na podlagi 11. člena ZST-1. (1) Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl..

(2)Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl..