Jedro

Če se podržavljena parcela vrača v last in posest, se vrača določena parcela, ne pa solastniški delež parcele. Če je v denacionalizacijskem postopku ugotovljeno, da je mogoče vrniti le del parcele, se v okviru denacionalizacijskega postopka opravi parcelacija, ki se izvede pod vodstvom organa, pristojnega za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo in ob strokovni pomoči geodeta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi tožeče stranke zoper delno odločbo Upravne enote A z dne 5. 2. 2001, to odločbo odpravila in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponoven postopek. Z odpravljeno delno odločbo je prvostopni organ odločil, da se denacionalizacijskemu upravičencu AA vrnejo v last in posest nepremičnine v vložku št. 148 k.o. B, parc. št. 434/3 gozd 3 do 250/7070-tin, parc. št. 434/4 gozd 3, parc. št. 434/35 gozd 3 do 3680/5935-tin in parc. št. 434/36 gozd 3 do 472/1072-tin, ki so v družbeni lastnini s pravico uporabe za Gozdno gospodarstvo C (1. točka izreka), da je zavezanec za vrnitev Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (2. točka izreka), da sta Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in Gozdno gospodarstvo C dolžna izročiti navedene nepremičnine AA v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe (3. točka izreka), da se po pravnomočnosti odločba pošlje v izvršitev Okrajnemu sodišču v C (4. točka izreka) in za skrbnika za posebne primere določila BB (5. točka izreka). Tožena stranka se v obrazložitvi odločbe sklicuje na določbe zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen), s katerimi so določene oblike vračanja podržavljenega premoženja. Po tem zakonu je osnovno načelo vračanje v naravi in sicer praviloma v last in posest, v določenih primerih z vrnitvijo lastninske pravice ali z vrnitvijo lastninskega deleža. Če se premoženje vrača z vrnitvijo lastninske pravice oziroma lastninskega deleža, se ne vrača tudi v posest. Gozdovi se vračajo v last in posest. Prvostopni organ je eno parcelo vrnil v celoti, na treh parcelah pa je vrnil solastninski delež. Ker solastninskega deleža na parceli ni mogoče vrniti v posest, saj ta v naravi ni določen, je odločba v tem delu neizvršljiva. Zaradi tega je tožena stranka prvostopno odločbo odpravila in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponoven postopek. Zavrnila pa je pritožbene ugovore, da je prvostopni organ nepravilno uporabil ime denacionalizacijskega upravičenca - CC. Pod tem imenom ga je vodil organ za notranje zadeve, ki je ugotavljal njegovo državljanstvo. V upravnih spisih ni podatkov, da bi upravičenec uradno spremenil ime, je pa v različnih listinah različno poimenovan. (Pri)tožnikovi ugovori v zvezi s samim vračanjem bodo po mnenju tožene stranke odpadli, ko bodo določene parcele, ki se vračajo v last in posest. Pojasnila je, da so stroški parcelacije v denacionalizacijskem postopku stroški upravnega postopka, za katere se uporabljajo določbe ZUP/86. Nadaljnja delitev parcele med dediče pa ni več stvar denacionalizacijskega postopka. Če je v podržavljenih gozdovih prišlo zaradi sečnje ali drugih škod, do spremembe katastrskega razreda, se bo to ugotovilo pri vrednotenju gozdov in upoštevalo kot povečana oziroma zmanjšana vrednost. Zavrnila je tudi ugovor glede postavljenega skrbnika za poseben primer, kateri je eden od pravnih naslednikov upravičenca, (pri)tožnica pa za nasprotovanje njegovi postavitvi ni navedla nobenih tehtnih razlogov.

Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da "a) Uveljavljanje mreže starih mejnikov (smernikov) "So tu" pri parc. z sigaturo 434/... (001,002,004). b) Dvokulturno vračanje pod a. to je pašnik gozd parc. št 434/... (001,002,004) brezkompromisno z odpravo tretjega pravnega ali fizičnega subjekta. (upoštevajoč zmanjšek pri /002,004-m2 ceste kot odpis)." Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil. Stranke z interesom v tem postopku BB, DD, EE, FF, mag. GG, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Občina A in Gozdno gospodarstvo C, na tožbo niso odgovorile.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka se je v izpodbijani odločbi pravilno sklicevala na zadnji odstavek 27. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92-odločba US, 13/93-odločba US, 31/93, 24/95-odločba US, 20/97-odločba US, 23/97-odločba US, 65/98, 76/98-odločba US, 66/00, 66/00-obv. razl., in 11/01-odločba US), ki določa, da se gozdovi vračajo v last in posest, razen če so podane ovire za vračanje v naravi, ki so opredeljene v 19. členu ZDen. To pa pomeni, da se vrača določena parcela v celoti, ne pa solastninski delež parcele. Če je v denacionalizacijskem postopku ugotovljeno, da je mogoče vrniti le del parcele, se v okviru denacionalizacijskega postopka opravi parcelacija, ki se izvede pod vodstvom organa, pristojnega za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo in ob strokovni pomoči geodeta. Ker je prvostopni organ parc. št. 434/3, 434/35 in 434/36 vrnil v solastninskem deležu, parcele, ki se vračajo, niso določene tako, da bi jih bilo možno vrniti v last in posest, kot je pravilno ugotovila tožena stranka v izpodbijani odločbi. Zato je po presoji sodišča utemeljeno odpravila odločbo organa prve stopnje in mu zadevo vrnila v ponoven postopek.

Tožnica v tožbi svojih tožbenih ugovorov o nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja zadeve ni precizirala. Njenim ugovorom o vrnitvi parcel v solastninskih deležih je tožena stranka ugodila, odgovorila pa je tudi na ugovore, povezane s solastništvom in povzročanjem eventualne škode na zemljiščih. Ker je odpravila prvostopno odločbo in zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponoven postopek, je nastalo stanje, ko bo prvostopni organ o spornem delu denacionalizacijskega zahtevka moral še enkrat odločiti, in bo tožnica, kolikor ima še dodatne vsebinske ugovore, lahko te podala v ponovnem postopku.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 59. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.