Jedro

Dolžnika v ugovoru zoper sklep o izvršbi nista uveljavljala dogovorjene krajevne pristojnosti sodišča v Ljubljani.

Zato pritožbena navedba o dogovorjeni krajevnosti pristojnosti sodišča v Ljubljani predstavlja novoto.

Dolžnika predlagata kot dokaz zaslišanje direktorjev strank, kar ni primeren dokaz za dogovor o krajevni pristojnosti, saj mora v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ priložiti (se pravi listinski) sporazum o krajevni pristojnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 30. 6. 2023 (1. točka izreka). O zahtevku in stroških bo odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju (2. točka izreka). Zaključilo je, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi.

2. Zoper 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlagata pritožbi dolžnika brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbah navajata, da je sodišče napačno odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Celju kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču. To sodišče ni krajevno pristojno, saj so imele stranke dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča v Ljubljani, kar lahko potrdijo direktorji. Sploh se postopek ne more nadaljevati kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, temveč kot naveden redni postopek.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Dolžnika v ugovoru zoper sklep o izvršbi nista uveljavljala dogovorjene krajevne pristojnosti sodišča v Ljubljani. Med drugim sta predlagala, da naj sodišče sklene, da bo o zahtevku odločalo v pravdi oziroma da zadevo odstopi v reševanje pristojnemu sodišču. Zato pritožbena navedba o dogovorjeni krajevnosti pristojnosti sodišča v Ljubljani predstavlja novoto. Zanjo dolžnika nista pojasnila zakaj je brez svoje krivde nista mogla podati pravočasno v ugovoru pred sodiščem prve stopnje, zato je sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Poleg tega dolžnika predlagata kot dokaz zaslišanje direktorjev strank, kar ni primeren dokaz za dogovor o krajevni pristojnosti, saj mora v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ priložiti (se pravi listinski) sporazum o krajevni pristojnosti. Neutemeljen je tudi očitek, da se postopek ne more nadaljevati kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, temveč kot navadni redni postopek. Gre za zakonsko dikcijo drugega odstavka 62. člena ZIZ, ki jo je pravilno prepisalo sodišče prve stopnje.

5. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.